Davčni dolžniki kmalu na oglasni deski

Generalni davčni in generalni carinski urad bosta vsak svoj seznam dolžnikov prvič objavila v ponedeljek, 15. aprila 2013.

čet, 03.01.2013, 06:00
Večji del slovenskega davčnega dolga je v evidencah davčne uprave, ki celotni davčni dolg pred zastaranjem deli na aktivnega in pogojno izterljivega. »Za pogojno izterljivi dolg je značilno, da je verjetnost poplačila zelo majhna,« pojasnjujejo na Dursu.

Ljubljana – Slovenski davčni dolžniki bodo kmalu viseli na oglasni deski. V prenovljenem zakonu o davčnem postopku je zdaj tudi dopolnjeni 20. člen o »javni objavi zavezancev, ki ne predlagajo obračunov davčnega odtegljaja, in neplačnikov davkov«.

Generalni davčni in generalni carinski urad bosta vsak svoj seznam dolžnikov prvič objavila v ponedeljek, 15. aprila 2013. Ob imenih ne bo natančnega zneska dolga, ampak jih bosta carinska in davčna uprava razvrstili v razrede, ki jih bosta sproti določili sami. Novela davčnega postopka predpisuje dve temeljni merili za razkritje: za zapadlo neplačano obveznost šteje dolg, ki konec meseca pred objavo seznama presega 5000 evrov in je starejši od 90 dni.

»Sprememba 20. člena zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) ureja razkritje podatkov o davčnih dolžnikih, ki jih varuje institut davčne tajnosti, a je zakonodajalec ocenil, da je treba dati interesu javnosti prednost pred interesom zavezancev za davek, da se ti podatki ne razkrijejo,« o velikem posegu v davčni postopek pojasnjujejo v davčni upravi. Poleg dolžnikov, ki davčnih knjigovodskih evidencah izkazujejo dolg, bosta davčna in carinska služba razkrili tudi zavezance za davek, ki ne predlagajo obračunov.

Pri zavezancih oziroma dolžnikih pravnih osebah si bo javnost imela pravico ogledati tudi imena in rojstne datume posameznikov, ki so bili pred objavo seznama dejanski lastniki družbe. »Za dejanskega lastnika šteje fizična oseba, ki je posredno ali neposredno imetnica deležev ali delnic, ki predstavljajo več kot 25 odstotkov v osnovnem kapitalu te pravne osebe,« pojasnjujejo v Generalnem davčnem uradu. Podatke o dejanskih lastnikih bo davčni upravi zagotavljala Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes).

Vlada Janeza Janše, ki se je odločila objaviti seznam davčnih dolžnikov, se je zgledovala po Hrvaški, kjer so davčne dolžnike prvič razkrili lani poleti. Po zagotovilih hrvaških oblasti sta strah pred objavo in sramota po njej državni blagajni zagotovila velika poplačila dolga. Tudi slovenska vlada pričakuje vzgojni in finančni učinek. »Tako želi zakonodajalec zmanjšati problem neplačevanja javnih dajatev oziroma spodbujati njihovo prostovoljno plačevanje,« pojasnjujejo v Generalnem davčnem uradu.

Carinska služba na leto zbere okoli 2,44 milijarde dajatev ob uvozu in izvozu, trošarin, okoljskih in drugih dajatev. Davčna uprava na leto zbere okoli 11,2 milijarde evrov obveznih dajatev, v katerih je velik delež – nazadnje okoli 5,2 milijarde evrov – prispevkov za socialno varnost. Aktivni in pogojno izterljivi davčni dolg, o katerem poroča Durs, je konec oktobra lani dosegel 1,57 milijarde evrov. Curs poroča o skoraj 270 milijonih evrov dolga za davek na dodano vrednost od uvoženega blaga in za trošarine.

Davčna (Durs) in carinska uprava (Curs) od leta 2009 za vlado že pripravljata polletna poročila o davčnih dolžnikih, pri katerih dolg presega 4000 evrov, a brez njihovih imen.

Prijavi sovražni govor