MF predlaga: manj davka za najnižje dohodke

Ljubljana − Ministrstvo za finance je na svoji spletni strani zdaj objavilo predloga zakonov o spremembah in dopolnitvah zakonov o dohodnini in  davku od dohodkov pravnih oseb, kot so napovedali dopoldne po objavi novice, da so se koalicijske stranke uskladile glede davčnega prestrukturiranja. Hkrati so objavili še predlog novega zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin.

Zakonska predloga bosta v javni obravnavi do 29. julija, sledil bo sprejem na vladi, potrditev v DZ pa se načrtuje jeseni, tako da bi začele spremembe veljati z novim letom.

Spremembe v zakonu o dohodnini na dohodninski lestvici predvidevajo dodatni davčni razred med sedanjim 2. in 3. razredom: novi razred se začne pri 48.000 evrih davčne osnove, stopnja obdavčitve je 34-odstotna. V četrtem davčnem razredu se stopnja znižuje s sedanjih 41 na 39 odstotkov, za najvišji davčni razred ostaja 50-odstotna stopnja obdavčitve, čeprav so jo sprva nameravali znižati na 47 odstotkov.

Popravki tudi za najnižje dohodke

Predlog zakona zdaj uvaja tudi izboljšavo za zavezance z dna dohodninske lestvice, česar ministrstvo za finance sprva ni predvidelo: do najvišje dodatne splošne olajšave bodo po predlogu zakona upravičeni zavezanci z letnimi bruto dohodki iz zaposlitve do 11.166,37 evrov, tako da bo ta meja za 300 evrov, višje kot je zdaj, ko seže do 10.866,37 evra letnih bruto dohodkov. Najvišja, zvišana splošna olajšava znaša 6519,82 evra.

Predlog zakona, ki je zdaj v javni obravnavi, uvaja razbremenitev dela plače za poslovno uspešnost po zakonu, ki ureja delovna razmerja, v višini 70 odstotkov povprečne mesečne plače v državi: to bo veljalo, če bo delodajalec to nagrado izplačal enkrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem hkrati in če so v splošnem aktu delodajalca določena merila in upravičenost vseh delavcev do dela plače za poslovno uspešnost.

Izplačilo bo mogoče tudi, če do njega niso upravičeni vsi delavci: v tem primeru bo veljal pogoj, da je s kolektivno pogodbo dogovorjena možnost izplačila dela plače za poslovno uspešnost po merilih in kriterijih, dogovorjenih v tej kolektivni pogodbi ali dogovorjenih na način ali na podlagi te kolektivne pogodbe, pojasnjujejo na ministrstvu za finance.

Po predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku od dohodkov pravnih oseb bo nova stopnja znašala 19 namesto 17 odstotkov.

Predlog za javno obravnavo so pripravili po večmesečnih pogovorih in usklajevanjih z različnimi deležniki glede procesa davčnega prestrukturiranja in možnih rešitev, s katerimi bi zmanjšali obremenitev stroškov dela.

Danes so se partnerji usklajevali še glede višine obremenitve najvišjega dohodninskega razreda in se po njenih besedah strinjali, da ohranijo 50-odstotni dohodninski razred. »Vendar smo razbremenitev, ki je bila predvidena zanj v znesku dobre štiri milijone evrov, namenili za razbremenitev dohodninskih razredov nad 1,6-kratnikom povprečne plače, torej za povišanje dohodkovnega razreda med 34- in 39-odstotno dohodninsko stopnjo,« je pojasnila.

Na strani pridobivanja proračunskih prihodkov predlagajo za dve odstotni točki višjo stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb, in sicer s 17 na 19 odstotkov, pri čemer pa olajšave, predvsem investicijska ter olajšava za raziskave in razvoj ostajata nespremenjeni. »Ti dve sta bili prepoznani kot zelo konkurenčni,« je poudarila državna sekretarka.

Po njenih besedah so ti predlogi prvi korak k spremembam strukture davčnih obremenitev v slovenskem prostoru, ki jim bodo v prihodnjem letu sledili nadaljnji koraki.

Finančni minister Dušan Mramor je v prvem odzivu izrazil veselje, da se je dolgotrajno usklajevanje danes končalo. Tudi on je poudaril, da so finančni učinek znižanja najvišje dohodninske stopnje namenili za razbremenitev v davčnih razredih nad 1,6-kratnikom povprečne plače.

Razbremenitev ključnih kadrov za razvoj Slovenije

Po njegovem prepričanju gre za prvi korak k davčni razbremenitvi dela, predvsem tistih kadrov, ki so za razvoj Slovenije ključni. To so visoko strokovni kadri, kjer ima Slovenija bistveno višjo obdavčitev kot njej konkurenčne države, je dodal.

S tem po ministrovem prepričanju kot država zagotovo podpiramo tudi razvoj visokotehnoloških sektorjev z višjo dodano vrednostjo, s tem pa tudi višjo gospodarsko rast in boljše možnosti za višje plače, pokojnine in višje socialne transferje.

»Ne vem, če je že katera reforma imela toliko krogov usklajevanj z vsemi deležniki, tudi s koalicijskimi partnerji, ki so imeli tudi svojo posebno strokovno skupino. Po vsem tem usklajevanju je naravno pričakovati, da bo šlo od zdaj naprej gladko,« je še dejal Mramor, ki se je v Bruslju danes udeležil zasedanja finančnih ministrov EU.

Danes koalicijsko usklajen predlog je bil pripravljen po večmesečnih pogovorih. Natančnejšo predstavitev končnega predloga bo ministrstvo za finance razkrilo še danes, so sporočili z ministrstva za finance.

V GZS razočarani

»Povsem podrobnih informacij o predlogu davčnega prestrukturiranja, ki ga je danes potrdila koalicija, še nimamo. Na podlagi znanih informacij pa smo na GZS razočarani nad usklajenim predlogom koalicije o davčnem prestrukturiranju,« pa so po novici o koalicijski uskladitvi glede davčnega prestrukturiranja sporočili iz Gospodarske zbornice Slovenije.

Dodajajo še, da davčno prestrukturiranje omogoča rahlo razbremenitev plač, vendar se hkrati predlaga dodatna obremenitev gospodarstva z višjo davčno stopnjo od dohodka pravnih oseb.

»Spomnimo, podjetja že plačujejo več iz naslova obremenitve podjemnih pogodb, študentskega dela in višjih zavarovalnih osnov. Sodeč po predlogu koalicije, so tako obljube o razbremenitvi delovnega razmerja na račun širjenja osnov (vsako delo šteje) − pozabljene. Prav tako je dejstvo, da je skupna vrednost davčnega prestrukturiranja zelo majhna, okoli sto milijonov evrov. Za primerjavo: avstrijska davčna reforma je vredna več kot pet milijard evrov,« so poudarili v GZS.

Ob tem opozarjajo, da imamo aprila v letni primerjavi 10.923 več delovnih mest. Od tega jih je dobra polovica, 6003, v javnem sektorju (sektorju država in javnih družbah). »Namesto da bi razbremenili podjetja z resno reformo in odprli več možnosti za investicije in nova delovna mesta v gospodarstvu, vlada zmanjšuje brezposelnost s pretiranim zaposlovanjem v javnem sektorju,« so kritični. Navajajo še, da primerjava med aprilom 2008 do aprilom 2016, torej v času celotne krize, pokaže, da je v sektorju države več kot 14.000 zaposlenih več. V zasebnem sektorju jih je več kot 60.000 manj.

»Ni čudno, da je javna poraba v Sloveniji za več kot 600 milijonov evrov višja, kot bi bila, če bi bila na povprečju javne porabe članic EU. Vir za javnofinančno stabilnost je v znižanju pretirane javne porabne in alternativnih virih, ne pa v zviševanju davkov za podjetja,« menijo.

Po njihovo skupni predlog GZS in ZDSS glede davčne reforme omogoča korist zaradi višjih neto plač bistveno večji skupini delovno aktivnih, 570.000 zaposlenim v javnem in zasebnem sektorju. Posledično bi v javnih blagajn sicer izpadlo 320 milijonov evrov, ki pa bi jih lahko nadomestili z nižjo javno porabo (okoli sto milijonov evrov) in alternativnimi viri.

Davčni sistem naj podpira rast in razvoj ljudi

Združenje Manager v predlogu davčnega prestrukturiranja kot pozitivno vidi, da blaži obdavčitev na sredini lestvice. Hkrati pa kratkoročni krizni ukrep 50-odstotnega dohodninskega razreda pretvarja v dolgoročni ob dvigu DDV.

»To kaže, da še nismo sposobni pomembnega miselnega preskoka, da gospodarstvo potrebuje tak davčen sistem, ki bo podpiral rast in razvoj ljudi. Da potrebujemo takšno obdavčitev, ki bo v Sloveniji zadržala talente in jih še privabljala. Trendi zadnjih nekaj let jasno opozarjajo, da v tej tekmi izgubljamo. Politični čut za solidarnost se izkazuje tako, da delaš to, kar je koristno, ne to, kar je všečno,« so poudarili.

Predlog spremembe davčne zakonodaje po mnenju združenja ne rešuje problema obdavčitve dela. Mednarodne primerjave po njihovih pojasnilih kažejo, da so visoko izobraženi kadri z višjo plačo v Sloveniji bistveno višje obdavčeni kot v konkurenčnih državah.

To zavira ustvarjanje delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, celo več, deluje v smeri ugašanja takih delovnih mest, kar so v preteklosti s svojim odhodom glasno sporočila številna podjetja, ki so našla sedeže v naši okolici, so izpostavili.

»Po večmesečnem usklajevanju ocenjujemo, da je še ena priložnost za premik utopila v koalicijskem usklajevanju,« so poudarili v Združenju Manager.

Na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) so medtem poudarili, da že od samega začetka nasprotujejo mini davčni reformi oziroma davčnemu prestrukturiranju.

»Obrtniki in podjetniki si želimo celovito davčno reformo, reformo trga dela in reformo zdravstva, ki so med seboj povezane, in ne zgolj kozmetičnih popravkov zakonov, ki ne prinašajo razbremenitve gospodarstva, ampak samo obremenitev malega gospodarstva,« so bili kritični. Od vlade tako še vedno pričakujejo omenjene celovite reforme.