Davek na novo vrednost zemljišč ostane kljub odločbi

Ustavni sodniki so razveljavili dve določbi o davku na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč, a dajatev ostane, poudarjajo na MF.

Objavljeno
13. april 2015 12.26
iza-tovil karner
Katarina Fidermuc, gospodarstvo
Katarina Fidermuc, gospodarstvo

Ustavni sodniki so z odločbo, ki so jo objavili 8. aprila, razveljavili drugi in tretji odstavek 137. člena zakona za uravnoteženje javnih financ, na kratko Zujf, ki določa davčno osnovo pri davku na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišča. To dajatev je 31. maja 2012 tudi uvedel zakon za uravnoteženje javnih financ (Zujf). Na ministrstvu za finance poudarjajo, da ustavni sodniki niso razveljavili dajatve nasploh, zato jo bodo obdržali in proučili davčno osnovo.

Odločba ustavnih sodnikov ne vpliva na zaključene primere

Ministrstvo za finance smo po razveljavitvi dveh odstavkov 137. člena Zujfa prosili za pojasnilo, kako bo odločba vplivala na zavezance. Poudarjajo, da bo odmera te dajatve kljub razveljavitvi omenjenih določb potekala naprej: »Odločitev ustavnega sodišča − odločba še ni objavljena v uradnem listu − pomeni, da v postopku odmere davka na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč niti pri vrednosti ob pridobitvi niti pri vrednosti ob odsvojitvi oziroma pri določitvi davčne osnove ni mogoče upoštevati podatka o posplošeni tržni vrednosti.«

Glede na to, da je ustavno sodišče del določbe drugega odstavka 137. člena in tretji odstavek 137. člena Zujfa razveljavilo, po pojasnilih ministrstva za finance to pomeni, da odločitev učinkuje na vse še ne pravnomočne zadeve v pritožbenem postopku in seveda na nove zadeve, poudarjajo pa še: »Ustavno sodišče same dajatve ni razveljavilo, zato bodo postopki odmere potekali, za izvajanje pa bodo na podlagi podrobnejše proučitve posledic odločbe ustavnega sodišča pripravljena ustrezna pojasnila za zavezance.«

Posplošena tržna vrednost ni sprejemljiva osnova

Ustavno sodišče je že dvakrat presodilo, da posplošene tržne vrednosti ni dopustno uporabljati za davčno osnovo: prvič, ko je marca 2014 razveljavilo zakon o davku na nepremičnine, in drugič letos, ko je razveljavilo zakon o davku na premoženje večje vrednosti.

Poleg najnovejše davčne odločbe so se ustavni sodniki sklicevali tudi na utemeljitev za razveljavitev zakona o davku na nepremičnine: zakonska ureditev modelov in metod vrednotenja nepremičnin ni izpolnila zahtev načela zakonitosti pri predpisovanju davkov, v postopku ugotavljanja posplošene tržne vrednosti nepremičnine pa nista bili zagotovljeni ustavni pravici do izjave in pravnega sredstva. »Glede na navedeno je iz enakih razlogov v neskladju s 147. členom ustave tudi drugi odstavek 137. člena Zujfa, kolikor za ugotovitev vrednosti zemljišča določa posplošeno tržno vrednost nepremičnin,« so ustavni sodniki pojasnili ob razveljavitvi dve odstavkov 137. člena Zujfa, ki določa davčno osnovo pri davku od dobička zaradi spremembe namembnosti zemljišč.

Postopek za oceno ustavnosti so opravili na zahtevo upravnega sodišča. Omenjene določbe o obdavčitvi dobička so ustavni sodniki razveljavili, ker za davčno osnovo določajo posplošeno tržno vrednost nepremičnin, ki jo po predpisanih modelih ugotavlja in v svoji evidenci nepremičnin objavlja geodetska uprava.