Tiskane izdaje
Ljubljana – Vrednost državnih poroštev se je v preteklih osmih letih precej povečala, predvsem zaradi protikriznih ukrepov. Večinoma gre za izdajo jamstva podjetjem, za reševanje Grčije in slovenskih bank. Konec marca letos je država jamčila za plačilo 6,7 milijarde evrov obveznosti zasebnih in državnih dolžnikov.
Vrednost državnih poroštev je do leta 2008 znašala od tri do štiri milijarde evrov, po začetku krize pa je začela naraščati in v letih 2013 in 2014 presegla 8,25 milijarde evrov. Največ novih jamstev je država izdala leta 2009 zaradi protikriznih ukrepov in leta 2013, ko je samo za sanacijo bank izdala za dobri dve milijardi evrov poroštev, leto prej je poldrugo milijardo jamstev namenila za Grčijo, že prej pa za Irsko in Portugalsko.
Izdaja novih državnih poroštev se v zadnjih treh letih nekoliko umirja, zato je skupna vrednost jamstev z dobre petine zdrsnila na 17 odstotkov BDP, a še vedno znaša 6,7 milijarde evrov možnih obveznosti. Največ poroštev je izdanih za Dars, Grčijo in sanacijo bank.
Država je lani izdala za 798 milijonov evrov poroštev, večinoma za refinanciranje obveznosti Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in Darsa. Prvi je izdala za dobre pol milijarde jamstev. DUTB je predčasno poplačala za 1,4 milijarde evrov in za refinanciranje z državnim jamstvom najela za dobrih 700 milijonov evrov novega dolga. Svoj dolg je refinanciral tudi Dars, zato mu je država izdala za 275 milijonov evrov jamstev, od tega 145 milijonov za novo posojilo za financiranje gradnje avtocest. Skupna vrednost državnih poroštev za Dars sicer znaša kar 2,5 milijarde evrov.
Lani je poroštva v višini 2,8 milijona evrov država izdala še Univerzi v Ljubljani za posojilo pri reševanju prostorske problematike umetniških akademij v glavnem mestu. Novih jamstev država letos ni izdala.
Za Teš 6 – 440 milijonov
Tudi leta 2015 je 140 milijonov evrov poroštev dobil Dars, 50 milijonov pa Eko sklad za posojilo pri Evropski investicijski banki. Leta 2014 je država večino jamstev, to je za dobre pol milijarde evrov izdala DUTB za financiranje odkupov terjatev bank ter družbi Štore Steel za 5,6 milijona evrov. Leto prej je DUTB dobil za milijardo poroštev, Factor banka za 540 milijonov, Probanka za 490, Teš 6 za 440 in Dars za 110 milijonov evrov.
A poroštva predstavljajo tudi potencialne obveznosti, ki jih mora država v primeru unovčitve poroštva tudi plačati. Pregled po letih pokaže (glej grafiko), da se vrednost unovčenih poroštev v zadnjih dveh letih zmanjšuje, zelo izrazito pa je bilo med letoma 2011 in 2014, ko so poroštva unovčevali upniki podjetij, Probanke in Factor banke, ki sta šli v nadzorovano likvidacijo. Prav za zadnji dve je Banka Slovenije predlani unovčila za 428 milijonov evrov poroštev, država je od bank oziroma DUTB za to v treh letih že prejela za 440 milijonov evrov poplačil.
Državna poroštva so unovčevali tudi upniki podjetij. Tako je, denimo, država plačala 5,1 milijona evrov jamstev za Mariborsko Livarno, 36 milijonov za Cimos, 1,5 milijona za Valje. Garancije, ki so bile unovčene, je država v preteklosti dodelila tudi številnim podjetjem, ki so nato končala v stečaju, na primer Primorju, Polzeli, Kraškemu zidarju, Radeče papirju, Viatorju & Vektorju ... Velik del teh poroštev je bil dodeljen na podlagi jamstvene sheme. Lani je bilo unovčenih za le 110.000 evrov poroštev.
Več izterjav
Država je del teh poroštev izterjala prek regresnih zahtevkov, a je bilo tega precej manj kot izplačil. A v zadnjih treh letih se to izboljšuje. Lani je prejela dobrih 375 milijonov evrov, večinoma so to bila povračila za likvidirani banki. Leto prej je izterjala za 44 milijonov evrov zahtevkov, tudi tokrat večinoma od bank, nekaj pa tudi od družb v stečaju. Leta 2014 je izterjala za 31 milijonov evrov regresnih zahtevkov.
Čeprav državna jamstva pomenijo visoke zneske, le peščica šteje za državno pomoč. Leta 2015 je bilo tako obravnavanih le 0,1 odstotka od dodeljenih pol milijarde državnih pomoči. Bernarda Suša z ministrstva za finance pojasnjuje, da gre za državno pomoč v redkih primerih, največkrat pri podjetjih v težavah in shemah za mala in srednja podjetja, ki tako dobijo ugodnejše posojilo bank. Vendar, opozarja, se pri tem ne šteje celotno jamstvo, ampak neto državna pomoč, torej ugodnost, ki so jo prejemniki dobili kot razliko med tržno in prvovrstno državno garancijo – ali kot ugodnejšo obrestno mero ali manj plačane stroške odobritve garancije.
Zlasti poroštva, ki so jih na podlagi jamstvene sheme prejemala podjetja v času krize, so bila v preteklosti deležna velikih kritik, tudi računskega sodišča. Suša pravi, da so se iz tega nekaj naučili in da so zdaj pravila o dodeljevanju in nadzoru nad poroštvi precej strožja. Tako tudi pri velikih poroštvih po posebnih zakonih, na primer za Dars, Teš, DUTB ..., preverijo, ali bi to lahko bila državna pomoč. Država se zato v nekaterih primerih odloči za le 80-odstotno garancijo in plačilo tržne cene odobritve garancije. V teh primerih jamstvo navadno ne pomeni državne pomoči. Tako se je leta 2015 iz provizij za garancijo v državni proračun nateklo skoraj 26 milijonov evrov, lani pa slabih 19 milijonov. Največ prispevata DUTB in Teš.
Socializacija izgub
Ekonomist in nekdanji minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik ugotavlja, da so se pri državnih pomočeh kot najbolj neučinkovite izkazale subvencije, takoj za njimi pa poroštva. »Pri zasebnih podjetjih državna poroštva niso upravičena in sploh ne bi smela biti vrsta državne pomoči, saj ni logično, da davkoplačevalci jamčimo za naložbe zasebnih podjetij. Na ta način se le socializirajo izgube in privatizirajo koristi,« pravi. Opozarja tudi, da se je to pokazalo tudi v času krize pri shemi za odpravljanje kreditnega krča. Dodaja, da pri tem tudi banke pogosto sploh ne poskušajo sodelovati v prestrukturiranju, saj jim je enostavneje preprosto unovčiti poroštvo države. Drugače je po Lahovnikovem mnenju z dodeljevanjem poroštev državnim družbam, saj da zanje posredno tako in tako jamči država.
Nekdanji minister še poudarja, da ima država za dajanje jamstev in poroštev podjetjem za določene namene Slovenski podjetniški sklad in SID banko. Sicer pa meni, da bi morali preiti na vračljive oblike pomoči.
