Tiskane izdaje
Ljubljana - Fiskalni svet bo podprl razumno fiskalno politiko, ki bo upoštevala stabilnost in rast, hkrati pa bo z argumenti krotila apetite porabniških skupin, je za Delo povedal novi predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun.
Profesor, lani marca so vam poslanci ob prvem, neuspešnem kandidiranju za fiskalni svet namenili nekaj čez 50, tokrat pa kar 73 glasov. Vas je ta visoka podpora, s katero smo končno, kot zadnja evrska država, dobili fiskalni svet, kaj presenetila?
Nisem presenečen, slovenski parlament je moral pokazati politično zrelost. To, da fiskalnega sveta še ni nismo imenovali, je predstavljalo pomembno oviro pri prizadevanjih Slovenije, da ostane v prvem krogu bodoče diferencirane Evropske unije. Zato je - ne glede na različne komentarje o tem izidu in politični trgovini - vsekakor pomembno, da je slovenski parlament na ta način pokazal, da mu je mar za fiskalno stabilnost.
Na spletni strani mariborske ekonomsko-poslovne fakultete ste navedeni tudi kot predstojnik njenega Inštituta za ekonomsko diagnozo in prognozo. Kakšna je torej vaša diagnoza zdajšnje gospodarske in javnofinančne kondicije Slovenije?
No, v tem trenutku nisem več predstojnik tega inštituta, saj sem zdaj stoodstotno zaposlen v fiskalnem svetu, da se izognem kakršnemukoli konfliktu interesov. Sicer pa je moja ocena fiskalnega položaja v Sloveniji relativno ugodna. Delež proračunskega primanjkljaja v bruto domačem proizvodu se znižuje, seveda predvsem po zaslugi gospodarske rasti. Odkar se je k nam vrnila gospodarska rast so trendi ugodni, moramo pa seveda paziti, da si z napačnimi potezami teh dobrih trendov ne pokvarimo.
Kdaj pa bo fiskalni svet začel z delom? Kje bo imel svoje prostore?
Fiskalni svet je v bistvu že začel z delom. Svoje prostore imamo na računskem sodišču in trenutno vzpostavljamo razmere za normalno delo. Seveda pa je treba vedeti, da je vzpostavitev neodvisnega organa proces, ki bo nekaj časa trajal.
Kakšne bodo zdaj vaše prve in prednostne poteze pri vodenju fiskalnega sveta? Zakon o fiskalnem pravilu vam predpisuje res veliko nalog. Kje boste torej najprej zavihali rokave?
Naša prioriteta je predvsem, da vzpostavimo fiskalni svet kot neodvisen organ, ki bo kredibilen in strokovno kompetenten - da bo lahko podajal neodvisne ocene fiskalne politike. Seveda se zavedam, da to ni mogoče storiti čez noč. Ob tem je tudi zakon [o fiskalnem pravilu] razmeroma restriktiven, saj nam v fiskalnem svetu dovoljuje le zaposlitev štirih javnih uslužbencev.
Vendar pa računam na to, da si bomo pri svojem delu lahko pomagali tudi z viri in mnenji drugih državnih organov in neodvisnih inštitutov, tako da bomo lahko zgradili sistem neodvisnega ocenjevanja. Seveda pa to ne bo mogoče že takoj. Čakajo pa nas tudi kratkoročne naloge. Že aprila bomo delali na programu stabilnosti in tu si bomo prizadevali izpolniti svojo nalogo po svojih močeh in s sredstvi, ki so na razpolago.
Kako ste zadovoljni z najtesnejšima sodelavcema in članoma fiskalnega sveta Alenko Jerkič in Tomažem Peršetom?
Mislim, da sta kompetentna vsak na svojem področju, da dobro razumeta problematiko in da bomo dobro sodelovali.
Omenili ste, da boste sodelovali z državnimi in neodvisnimi inštitucijami. Jih lahko navedete?
Imamo državne inštitucije, ki so nam dolžne posredovati podatke. S tem mislim predvsem na Umar in na analitsko-raziskovalni center Banke Slovenije. Sicer pa bomo verjetno tudi pripravili razpis za sodelovanje inštitutov pri ocenjevanju fiskalne politike.
Praktično smo že v predvolilnem letu. Porabniški lobiji in sindikati povečujejo plačne in proračunske zahteve, vladajoča politika je vse bolj predvolilno radodarna in omehčana. Kako bo Slovenija sploh ohranila stabilne javne finance ob pritiskih na državni proračun, ki se bodo še stopnjevali?
Da, to bo težka naloga. Fiskalni svet mora tu opraviti svojo vlogo in biti trden branik solidnih javnih financ. Znano je, da ima porabniška stran javnih financ velike apetite, tu so zelo močne interesne skupine, na drugi strani pa davkoplačevalci vsega tega ne zmorejo. Zato bo fiskalni svet podprl razumno fiskalno politiko, ki bo na makroekonomski ravni upoštevala predvsem stabilnost in rast - in ki bo lahko z argumenti pomagala krotiti apetite interesnih skupin.
Slovenijo letos čakajo trda pogajanja z evropsko komisijo glede strukturnega primanjkljaja, ki bodo določila potrebno proračunsko varčevanje v 2018. Je slovensko gospodarstvo res pregreto, kot zdaj menijo v komisiji? Kakšna bo v dialogu med Ljubljano in Brusljem vloga fiskalnega sveta?
Zakon o fiskalnem pravilu vključuje tudi formulo, ki določa obseg javne porabe glede na proizvodno vrzel in koeficient elastičnosti. Glede tega je seveda osnovno vprašanje, ali je slovenski bruto domači proizvod že na ravno potencialnega ali še ne. Moje mnenje je, da še ni. Kajti ob tako visoki stopnji brezposelnosti - Slovenija je tradicionalno imela nižjo - bi pač težko govorili o pregretosti slovenskega gospodarstva in o tem, da aktualni BDP že presega potencialnega.
To pa pomeni, da še vedno ni čas za neko hujšo, restriktivno politiko. Mislim, da je glede na situacijo, ne le pri nas, tudi v Evropi, zdaj na vrsti monetarna politika. Zdajšnje negativne obrestne mere so povsem nevzdržne. Zato je predvsem treba normalizirati monetarno politiko in vzpostaviti normalen sistem cene denarja. To bo verjetno prvi korak. Potem pa lahko ocenjujemo naprej, ali se gospodarstvo res pregreva - in šele kasneje lahko pridejo na vrsti tudi fiskalni ukrepi.
Kako pa si kaj zamišljate svoj prihodnji odnos in sodelovanje z vlado in ministrstvom za finance? Navsezadnje so vas oni predlagali v fiskalni svet, zdaj pa jih morate nadzorovati, jim gledati pod prste?
Tako je, sem povsem neodvisen, smo neodvisen organ, potrebovali pa bomo njihove podatke in z njimi bomo morali izmenjevati mnenja kar še nekaj časa. Vendar pa je naš cilj, da smo neodvisna inštitucija, kot predvideva zakon.
