Deflacija se nadaljuje, primanjkljaj se počasi zmanjšuje

Surs: Če bi unovčili vsa jamstva za Grčijo, bi to vplivalo na naš primanjkljaj, pri dolgu pa večjih sprememb ne bi bilo.

Objavljeno
30. junij 2015 17.16
Miha Jenko, gospodarstvo
Miha Jenko, gospodarstvo
Ljubljana – V Sloveniji smo junija spet imeli deflacijo, cene življenjskih potrebščin so se povprečno znižale za 0,7 odstotka. Padanje ravni cen pa se dogaja od julija lani, glavni vzrok so nižje cene naftnih derivatov, ugotavljajo na državnem statističnem uradu (Surs).

Kar zadeva slovensko izpostavljenost do Grčije, statistiki ugotavljajo, da naša država prek mehanizma EFSF jamči za Grčijo v višini 661 milijonov evrov (garancije so vključene v dolgoročna posojila v dolgu države), pri tem pa smo Grčiji še bilateralno posodili 264 milijonov evrov. »Tudi ta znesek je implicitno vključen v dolg, ker smo se za to morali zadolžiti. Če bi vpoklicali jamstva EFSF, predvidevamo, da ne bi občutili kratkoročnih posledic. Če pa bi bile vse garancije unovčene, bi to imelo vpliv na slovenski primanjkljaj, v dolg pa je to že vključeno in večje spremembe ne bi bilo,« pojasnjuje Peter Štemberger s Sursa.

Primanjkljaj sektorja države je v prvem četrtletju znašal 420 milijonov evrov oziroma 4,7 odstotka BDP, to je 80 milijonov evrov manj kot v istem obdobju lani. Letos do konca marca so se povečali izdatki za plačilo obresti, skupaj jih je bilo za 321 milijonov evrov, to je skoraj 40 milijonov več kot v istem obdobju lani. Primarni primanjkljaj države se znižuje: v prvem četrtletju letos je ocenjen na 100 milijonov evrov, v istem obdobju lani je bil 116 milijonov evrov višji. Za slovenske javne finance je značilno, da se večina letnega primanjkljaja nakopiči v prvih četrtletjih in pričakovati je, da bo podobno tudi letos. Statistiki tako ugotavljajo, da se razmere v slovenskih javnih financah izboljšujejo, primanjkljaj se zmanjšuje, na drugi strani pa se večajo davčni prihodki in tudi socialni prispevki, na strani odhodkov pa so veliki breme obresti, a se njihova rast umirja. Ob takšnih podatkih sklepajo, da je dosegljiv letošnji ciljni 2,9-odstotni proračunski primanjkljaj.

Na medletni ravni (računajoč zadnja tri četrtletja lani in prvo četrtletje letos) je primanjkljaj državnega proračuna znašal 1,740 milijarde evrov (4,6 odstotka BDP, to je tri odstotne točke manj kot lani), pri tem pa smo v zadnjem četrtletju lani imeli tudi enkratne stroške finančne krize v višini 609 milijonov evrov. V te enkratne transakcije so vključeni dokapitalizacija Abanke in Banke Celje ter stroški za poplačilo depozitov varčevalcev Ljubljanske banke na Hrvaškem in v BiH. Primanjkljaj brez stroškov finančne krize bi tako letos znašal 1,132 milijarde evrov ali tri odstotke BDP, če pa odštejemo še izdatke za obresti, bi letos ustvarili celo primarni proračunski presežek v višini 118 milijonov evrov ali 0,3 odstotka BDP. Statistiki za letos ne pričakujejo večjih enkratnih transakcij ali izdatkov za finančno krizo.

Varščine računovodsko večajo dolg

Dolg države je konec prvega četrtletja znašal 30,748 milijarde evrov (81,9 odstotka BDP, 615 milijonov evrov več kot konec leta 2014). »To povečanje ni posledica dodatnega zadolževanja Slovenije, temveč gre za računovodsko knjiženje tako imenovanih varščin. Slovenija se je med letoma 2012 in 2014 zadolžila na ameriškem trgu in izdala pet sindiciranih obveznic v ameriških dolarjih. Takoj po prodaji teh obveznic je zaradi tečajnega tveganja izvršila transakcijo valutne zamenjave v evre. Banke, s katerimi je Slovenija sklenila posel valutne zamenjave, so se medsebojno zavezale zagotavljati denarno zavarovanje za čas trajanja tega posla. Zato smo morali v letošnjem prvem četrtletju knjižiti za 1,1 milijarde evrov varščin, ki so kratkoročna obveznost Slovenije. V naslednjem četrtletju se lahko ta položaj spremeni in takoj, ko bomo ves ta znesek ali njegov del prenakazali bankam, se bo delež dolga zmanjšal. Če varščin ne bi knjižili, bi se v prvem četrtletju dolg nominalno znižal za približno pol milijarde evrov,« je pojasnil Štemberger.

Od leta 1954 je Slovenija le sedemkrat (večinoma v 80. letih) imela pozitivno blagovno bilanco v menjavi s tujino in eno takšnih let je bilo, prvič po letu 1992, tudi lansko. Slovenski blagovni izvoz je lani znašal dobrih 22,9 milijarde evrov in je bil najvišji v zgodovini.