So nizke obrestne mere v bankah skupaj z deflacijo razlog, da spremenimo svoje varčevalne navade? Vprašali smo Tomaža Dvořaka, izvršnega direktorja družbe Alta Skladi, Kruna Abramoviča, predsednika uprave NLB Skladi, in Damjana Kovačiča, upravljavca skladov v KBM Infond.
Obrestne mere za varčevanje v bankah so zelo nizke, ob deflaciji pri nas so na ničli. Kako si lahko pojasnimo, da obseg vlog prebivalstva v bankah vseeno povečujejo?
Kovačič: S praktičnega in psihološkega vidika je pomembno, da obrestne mere niso negativne, sicer bi bila predvsem za fizične osebe privlačna tudi alternativna možnost – dvig denarja v gotovini. Depoziti na bankah se povečujejo po naravni poti – zaradi solidne gospodarske rasti, delno pa tudi zato, ker so obresti pri drugih varnih in likvidnih kratkoročnih naložbah (zakladne menice in drugi instrumenti denarnega trga) že nekaj časa negativne, kar je razvidno tudi iz negativnih vrednosti 6- in 12-mesečnega euribora.
Abramovič: Upoštevaje deflacijo so realne obrestne mere kar visoke, kar skupaj z rastjo povprečnih plač, znižavanjem stopnje brezposelnosti in padanjem kreditne aktivnosti (tako gospodinjstev kot zlasti podjetij) pomeni povečanje vlog prebivalstva, pri čemer pa se vezane vloge tako krajših kot daljših ročnosti znižujejo, povečuje pa se obseg vpoglednih vlog (to beleži višje rasti kot padci v prvih dveh kategorijah, zato se vsota povečuje).
Še vedno se gospodinjstvom bolj izplača imeti denar na vpoglednih vlogah kot v gotovini, hkrati pa je donosnost vezanih depozitov še vedno višja od donosnosti najbližje alternative, to je državnih zakladnih menic. Pri znesku do 100.000 evrov je tako enoletni depozit izrazito boljša alternativa od slovenske zakladne menice.
Dvořak: Slovenci smo med najbolj varčnimi v EU in svetu in zelo velik delež prihodkov namenimo varčevanju. Tudi potrošnja v Sloveniji še ni polno okrevala, kar se kaže tudi v rasti obsega prihrankov, tako depozitov kot tudi sredstev v vzajemnih skladih. Rast obsega depozitov je delno tudi posledica obrestnih prihodkov, ki jih državljani prejemajo za svoje sedanje depozite.
V večini primerov se posamezniki namreč ne odločajo za izplačilo obresti na svoj tekoči račun, ampak se te obresti pripisujejo depozitom. Poleg tega je treba tudi upoštevati, da imajo nekateri Slovenci še vedno veljavne stare depozitne pogodbe po višjih obrestnih merah, ki postopno zapadajo.
Vzajemni skladi, pri katerih se obseg sredstev leta 2015 zelo poveča, januarja in februarja letos beležijo neto odlive. Zakaj?
Kovačič: Neto odlivi iz vzajemnih skladov so predvsem posledica paničnih odzivov vlagateljev, ki so se prestrašili prve močnejše korekcije na svetovnih borzah od leta 2011. Delniški trgi so od poletja do dna na začetku februarja padli za okoli 20 odstotkov, vendar so od takrat že nadomestili polovico izgub. Mnogi od vlagateljev so v tem borznem ciklu prvič vstopali v sklade lani spomladi (po šestih letih rasti), ko so vrednosti enot premoženja delniških skladov že nekaj časa hitro zviševale tudi zaradi strme rasti ameriškega dolarja.
Abramovič: Letos so neto vplačila v vzajemne sklade negativna v Sloveniji (ne pa tudi pri družbi NLB Skladi), kar je podobno kot v tujini in je neposredna posledica padcev na borzah, ki vedno povzročijo strah pri vlagateljih. To se izraža tako v nekoliko večjih izplačilih kot v opazno nižjih vplačilih. Opažamo, da se po visoki rasti na borzah od sredine februarja neto vplačila opazno popravljajo.
Dvořak: Nekateri vlagatelji so se odločili za unovčenje dobičkov ali pa so privarčevana sredstva uporabili za nakup nepremičnine. Vseeno pa neto odlivi iz vseh slovenskih vzajemnih skladov v prvih dveh mesecih letos niso bili zelo visoki. Če primerjamo neto odlive in skupni obseg sredstev v vseh slovenskih skladih, namreč vidimo, da so neto odlivi dosegli le dobrega pol odstotka vseh sredstev. Ker pa so bili odraz padca tečajev na svetovnih borzah, niso najboljši pokazatelj dolgoročnega trenda. Ta kaže postopno večanje varčevanja v vzajemnih skladih in tudi za leto 2016 pričakujemo, da se bo končalo z neto prilivi.
Je skupna vrednost sredstev v vzajemnih skladih povezana predvsem z nihanji borznih indeksov ali lahko rečemo, da se se v daljšem časovnem obdobju (recimo dve leti) povečuje tudi število vlagateljev in njihov povprečni vložek (v točkah)?
Kovačič: Da, podatki Agencije za trg vrednostnih papirjev to prav gotovo potrjujejo, saj je bilo v prvih dveh mesecih neto odlivov za »samo« 0,6 odstotka celotne čiste vrednostni domačih vzajemnih skladov, ta pa se je od novembra do konca februrja zmanjšala z 2,396 milijarde evrov na 2,182 milijarde evrov oziroma za skoraj devet odstotkov.
Abramovič: Na obseg skupne vrednosti sredstev v vzajemnih skladih vplivajo tako gibanja na borzah kot pozitivna vplačila v vzajemne sklade. Sodeč po podatkih ATVP se je število varčevalcev v slovenskih vzajemnih skladih v zadnjih dveh letih povečalo za približno osem tisoč. Povprečna vrednost premoženja posameznega vlagatelja se je v tem času povečala relativno bolj, to pa verjetno predvsem zaradi pozitivne donosnosti obstoječih vlagateljev, delno pa verjetno tudi zato, ker so obstoječi vlagatelji dodatno vplačevali v vzajemne sklade.
Dvořak: Po zadnjih podatkih ATVP imajo slovenske družbe za upravljanje skoraj 428.000 vlagateljev. Tudi v Alti opažamo rast števila vlagateljev, poleg tega pa se čedalje več posameznikov odloča za sklepanje varčevalnih načrtov in torej za namensko mesečno varčevanje v naših skladih.
Morda poleg varčevalnih načrtov za pokojnino še najbolj izstopajo naši varčevalni načrti Alta Baby, ki so namenjeni varčevanju za otroka. Vse več staršev se namreč zaveda potrebe po finančni varnosti – že danes je namreč strošek študija za marsikatero družino prevelik finančni zalogaj, ki pa se bo po vsej verjetnosti v prihodnosti le še povečal.
Kaj lahko v razmerah, ko je pri nas deflacija, v območju evra zelo nizka inflacija, v splošnem nizka gospodarska rast, varčevalec oziroma vlagatelj sploh pričakuje kot primeren donos?
Kovačič: V najbolj varnih kratkoročnih naložbah (bančni depoziti, zakladne menice) lahko varčevalec pričakuje nominalno ničelne ali komaj pozitivne donose. Če predpostavljamo, da bo letošnja inflacija dejansko 0,7 odstotka, kot napoveduje ECB, to seveda pomeni veliko verjetnost, da bodo v prihodnjih letih donosi varnih naložb realno negativni.
Pri globalnih delniških naložbah v tem trenutku lahko govorimo o okoli petodstotni premiji za tveganje, kar pomeni, da lahko pričakujemo za okoli pet odstotkov višje povprečne letne donose kot pri dolgoročnih državnih obveznicah. Konkretno lahko pričakovane donose globalnih delnic informativno izračunamo tako, da seštejemo dividendni donos (tri odstotke), ki mu prišejemo pričakovano rast dividend delnic (na primer tri odstotke, kot bi lahko približno znašala prihodnja realna gospodarska rast) in inflacijo (npr. 1,5 odstotka), s čimer dosežemo vrednosti od sedem do osem odstotkov.
Abramovič: Pričakovane nominalne donosnosti so se znižale, vendar deflacija načelno nima pomembnejšega vpliva na pričakovane realne donosnosti. Vsaj za evroobmočje pa verjetno velja, da deflacija vsaj delno izvira iz presežnih neizkoriščenih kapacitet evropskih podjetij in s tem povezane visoke stopnje brezposelnosti, kar oboje močno izboljšuje obete za prihodnje rasti dobičkov evropskih podjetij.
Po mnenju družbe NLB Skladi lahko z varčevanjem v evropskih delnicah pričakujemo v prihodnjih desetih letih nadpovprečne donosnosti, nominalno približno devet odstotkov, za kratkoročne depozite in podobne varne naložbe pa približno 0,7-odstotno nominalno donosnost. Za denimo zares varno naložbo, posojilo Nemčiji, znaša pričakovana nominalna donosnost približno odstotek v desetih letih, torej približno 0,1 odstotka letno, ob približno pričakovani enoodstotni letni inflaciji v prihodnjih desetih letih.
Dvořak: Pričakovana donosnost je večinoma odvisna od tveganja, ki ga je posameznik pripravljen sprejeti. Načelno pa lahko posameznik z depozitom na banki pričakuje okoli enoodstotno letno obrestno mero, pričakovane donosnosti obvezniških skladov znašajo okoli tri odstotke, povprečne donosnosti delniških vzajemnih skladov pa se gibljejo med šestimi in osmimi odstotki letno.
Kako ta donos doseči, s katerimi oblikami varčevalnih in investicijskih produktov?
Kovačič: Tako visoke potencialne donose bodo lahko dosegli tisti potrpežljivi vlagatelji, ki imajo zelo dolgoročne finančne cilje (z dobo vačevanja vsaj sedem let) in so psihološko pripravljeni na občasna večja nihanja svetovnih borz, ki se jim tudi v prihodnje ne bo mogoče izogniti.
Abramovič: Pričakovane donosnosti evrskih delniških naložb je mogoče doseči na več načinov, predvsem z naložbami v delniške vzajemne sklade, ki nalagajo pretežno ali izključno v delnice podjetij iz evrskih držav, ali pa z neposrednimi nakupi delnic večjega števila izdajateljev (vsaj 30 do 40 iz različnih panog in držav); pri obeh oblikah naložb je treba upoštevati, da stroški in davki znižujejo donosnost za vlagatelja.
Pričakovane donosnosti zelo varnih naložb je mogoče doseči z nakupom desetletne nemške državne obveznice (seveda so tudi s tem povezani določeni stroški, ki pri nižjih zneskih premaknejo tudi pričakovano nominalno donosnost v negativno območje), medtem ko od nemške državne obveznice nekoliko bolj tvegani depoziti pri slovenskih bankah (za vloge do 100.000 evrov, pri večjih zneskih so tveganja višja) omogočajo pozitivno nominalno donosnost po vseh stroških
Dvořak: Ker so depozitne obrestne mere na bankah rekordno nizke, je marsikateri Slovenec v precepu, ali naj sredstva dolgoročno veže po teh pogojih ali pa naj jih pusti na transakcijskem računu. Oportunitetni strošek tovrstne odločitve je namreč danes precej manjši kot pred nekaj leti. To je morda tudi eden od razlogov, zakaj so tudi med fizičnimi osebami vse bolj priljubljeni tudi obvezniški skladi.
V teh posameznik namreč lahko pričakuje višjo donosnost kot v primeru bančnega depozita, poleg tega so ta sredstva tudi popolnoma likvidna in do njih lahko pride kadarkoli želi brez morebitnih skritih stroškov. Seveda je pri tem treba opozoriti, da so obvezniški skladi nekoliko bolj tvegani kot bančni depoziti, za katere do določene mere jamči država.