Delniški trgi hočejo še više …

Leto se je komaj dobro začelo, donosi delniških indeksov pa so kratko malo izjemni, v razponu od tri do osem odstotkov. Med razvitimi in razvijajočimi se trgi ni razlik. Optimizma je za zdaj več kot dovolj za vse.

Kljub izdatnejši krepitvi evra tudi donosi ameriških delniških indeksov prav nič ne zaostajajo. Zgodovinske izkušnje pa kljub temu kažejo, da so v razmerah močnejše rasti evra evropski delniški indeksi donosnejši. Ali to pomeni, da je treba močneje staviti na Evropo?

Prej omenjena zgodovina in trenutno vrednotenje delnic sta na strani Evrope, medtem ko v ZDA davčna reforma to zdaj lahko nekoliko spremeni. Napoved nekaterih multinacionalk o repatriaciji dobičkov (govorimo o enormnih zneskih) in izračunih novih davčnih bremen so zelo spodbudni za tamkajšnji trg.

(U)poraba tega denarja bo vsekakor pomembno vplivala na cene finančnih instrumentov. Hkrati z delniškimi trgi se stalno in vztrajno draži tudi nafta, kar je prav gotovo pozitivno za prenekatere države v razvijajočih ekonomijah. Kakor že omenjeno, delniški trgi teh držav v ničemer ne zaostajajo po donosih za razvitimi.

V takih »idealnih« razmerah se prav gotovo postavlja vprašanje, kje so meje rasti in kaj bi se moralo zgoditi, da se delniško kolesje rasti ustavi in obrne. Vstopamo v zelo pomembno obdobje objav poslovnih rezultatov za lansko leto z napovedmi pričakovanj podjetij za letošnje leto. Rezultati bodo potrdili ali morda vrgli kaj sence dvoma na stabilnost sedanjega vrednotenja delnic.

Pričakujemo lahko precej veliko volatilnost v pozitivno in negativno smer, v primeru izpolnitve ali neizpolnitve pričakovanj o doseganju dobičkov. Ne bomo smeli biti presenečeni na odklone +/– 10 odstotkov v nihanjih cen delnic na dan objave.

Trenutno imamo že zelo velik vzorec objav ameriškega bančnega sektorja, saj so poslovne rezultate objavile vse največje banke. Rezultati so bili dobri, bolšji od pričakovanj z nujno opombo, da se ne sme upoštevati vpliv davčne reforme. Ta je bankam povzročila precej velike enkratne odpise, kar je pri marsikateri povzročilo zelo veliko četrtletno izgubo. Vendar na trgu investitorjev to ni zmotilo oziroma ni bilo sprejeto negativno, nasprotno, delnice bank so se po objavah okrepile.

Podrobnejši pogled na objavljene podatke, je pokazal nekatere kakovostne spremembe v poslovanju, in sicer se je okrepila neto obrestna marža, tako imenovani NPL (slaba posojila) imajo v bilancah bank izjemno nizke številke, banke pa imajo na »zalogi« še veliko kreditnega potenciala in s tem možnost še boljšega poslovanja v prihodnje. Dodatna rezerva so seveda še splošne rasti obrestnih mer, če se bo uresničeval scenarij Feda o štirikratnem dvigu v tem letu.

Banke so naredilo svojo nalogo uspešno, vsekakor pomirile vlagatelje, morda celo dodale še kaj optimizma oziroma manj živčnosti na čakanje podatkov vseh drugih sektorjev. Do konca tega meseca bo podatkovna slika o osrednjem ameriškem indeksu S & P zelo jasna. V tem času bo glavnina objav končana. Pozitivne napovedi podjetij za letos v povezavi z repatriacijo denarja in morebitnim razkritjem (u)porabe tega denarja, pa bi lahko bili precej močni katalizatorji, da trgi še nekaj časa z rastjo razveseljujejo vlagatelje.