Tiskane izdaje
Ljubljana – Gospodarska in delodajalska interesna združenja so se povezala proti tako imenovani mali davčni reformi, ki jo načrtuje minister za finance Dušan Mramor. Po javni razpravi, ki je trajala le deset dni, »uporniki« ne nameravajo odnehati.
Javna razprava se je šele iztekla
Iz ministrstva za finance še niso sporočili, kakšne odzive so dobili na osnutek tako imenovane male davčne reforme, ki so jo objavili 10. novembra. Rok za pripombe s priporočeno pošto se je namreč iztekel šele v petek opolnoči.
Predlagatelji so vnaprej zvedeli, da gospodarstvo proti njihovim predlogom pripravlja pravi odpor, v katerega so se povezali gospodarska, obrtno-podjetniška in trgovinska zbornica ter dve delodajalski združenji. Njihov prvi ukrep je bil, da v petek niso hoteli priti na Ekonomsko socialni svet, na katerem jim je minister za finance poskušal predstaviti svoje predloge.
»Naša skupna zahteva je bila, da umaknejo sedanje predloge davčnih sprememb in do konca leta sprejmejo nov sveženj, ki bo dejansko razbremenil podjetja,« poudarja predsednik obrtno-podjetniške zbornice Branko Meh. Nobeno od uporniških združenj in zbornic včeraj še ni dobilo vabila na pogovor pri ministru za finance ali predsedniku vlade Miru Cerarju.
Nazadnje še udarec iz Cerarjeve stranke
Včeraj pozno popoldne so se nad ministra za finance Dušana Mramorja zgrnili novi črni oblaki, saj je podporo mali davčni reformi odrekla tudi največja vladna stranka, Cerarjeva SMC. Poslanke te stranke Urške Ban, ki je tudi tudi predsednica odbora državnega zbora za finance in monetarno politiko, je za Slovensko tiskovno agencijo povedala, so v SMC davčno reformo razumeli zlasti kot podporo gospodarstvu: »Torej v okviru javnofinančnih možnosti prestrukturiranja davkov, ki bi gospodarstvu omogočilo, da je pri svojem delovanju konkurenčnejše.«
Javna obravnava je po njenih besedah pokazala, »da gospodarstvo ni najbolj zadovoljno s predlaganimi rešitvami«, zato v SMC pri njih »nikakor ne bodo vztrajali«.
Pričakujejo sestanek pri ministru in predsedniku
V malem davčnem paketu so bili trije osnutki. Ministrstvo je iz dveh veljavnih zakonom nameravalo umakniti več olajšav, ki jih za nižjo davčno osnovo zdaj uživajo podjetja, v zakonu o dohodnini pa tudi vse izjeme in ugodnosti pri obdavčitvi dobička iz kapitala, tako da bi ostalo le pri splošni 25-odstotni cedularni obdavčitvi. Ti proračunski prihranki, skupaj okoli 90 milijonov evrov, bi po načrtih predlagateljev omogočili uvedbo davčne ugodnosti pri nagradah za uspešnost zaposlenih, ki so jih načrtovali v osnutku povsem novega zakona. Zdaj še ni mogoče zvedeti, ali bodo na ministrstvu vztrajali in iz osnutkov za vlado pripravili predloge zakonov, in četudi bodo, je malo verjetno, da v besedilih iz javne razprave ne bo nobenih popravkov.
Združenje delodajalcev Slovenije je svoj četrti letni kongres za 24. november načrtovalo in sklicalo precej vnaprej, izkazalo pa se je, da ni moglo bolje izbrati datuma zanj. »Osrednji gost na kongresu jo minister za finance Dušan Mramor, vodilna tema pa gospodarstvo v primežu slovenskega davčnega okolja,« nam pred današnjim dogodkom sporoča generalni sekretar Jože Smole. To bo priložnost, da najvišje predstavnike vlad znova opozorijo na svoje zimzelene zahteve: med njimi sta socialna kapica in nižje dajatve na plače.
»Pričakujemo sestanek pri predsedniku vlade in ministru za finance pa tudi tudi sodelovanje predstavnikov zbornic in delodajalskih združenj pri pripravi novih davčnih predlogov. Reformo naj pripravijo v sodelovanju z gospodarstvom,« so odločni v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Nasprotujejo ukinitvi katere koli olajšave za podjetja in tudi odpravi ugodnosti pri obdavčitvi dobička iz kapitala: »Glavno obremenitev bi prenesli na višjo obdavčitev podjetij in kapitala, to pa ni sprejemljivo, saj mora predlagatelj upoštevati, da države tekmujejo, katera bo podjetjem nudila več ugodnosti in boljše pogoje poslovanja.«
Zahtevajo analizo davčnih bremen
V Trgovinski zbornici Slovenije pričakujejo, da bodo od ministrstva za finance dobili »celovito analizo sedanjih javnofinančnih bremen, kar izhaja tudi iz socialnega sporazuma za leti 2015 in 2016«, v imenu zbornice pravi njena izvršna direktorica Mija Lapornik. Zaradi vedno novih davčnih bremen – med najnovejše uvrščajo stroške zaradi uvedbe davčnih blagajn – pričakujejo tudi »takojšnjo pripravo in sprejem ukrepov za razbremenitev gospodarstva«, med drugim pri dajatvah ob izplačilu 13. plače in božičnice.
V Gospodarski zbornici Slovenije in Združenju Menedžer pritisk na ministra za finance in vlado danes stopnjujejo z novinarsko konferenco, »na kateri bodo gospodarstveniki na konkretnih primerih iz podjetij prikazali posledice napovedane mini davčne reforme«. Dušan Mramor se jim je zameril tudi na poslovni konferenci o davčni reformi v Portorožu, ko je menedžerskemu občinstvu pojasnil: »Vi, iz gospodarstva ste mi to predlagali. Narejena je bila zaradi vas.« Gospodarstveniki tej izjavi ostro nasprotujejo, mu sporočajo bojeviti nasprotniki.
Obsežne pripombe – ali bolje pritožbe – k malemu davčnemu paketu, imajo tudi v Zbornici davčnih svetovalcev Slovenije. V povezavi s posebno obdavčitvijo nagrad za uspešnost zaposlenih na kratko ugotavljajo: »Osnutek zakona dopušča veliko diskrecijskih pravic, ki so v nasprotju s sodobnimi davčnimi načeli.«
