Demografski sklad bi polnili z demografskim centom

Ljubljana – Zamujanje z ustanovitvijo rezervnega demografskega sklada razburja vse več deležnikov, ki si za ta sklad prizadevajo. Po zvezi upokojencev so se zdaj oglasili še sindikati, ki pa, kot kaže, nimajo enakega pogleda na upravljanje tega sklada kot v Desusu.

Po pokojninskem zakonu bi moral ta rezervni demografski sklad, v katerega naj bi se preoblikovala Kapitalska družba (Kad) in ki naj bi v prihodnje pokrival del primanjkljaja v pokojninski blagajni, zaživeti že z letom 2015, po zakonu o Slovenskem državnem holdingu (SDH) pa do konca lanskega leta, a se to ni zgodilo, saj vlada še vedno ni sprejela zakona o demografskem skladu. Kot smo že poročali, se je vse skupaj zavleklo zaradi različnih stališč Desusa in ministrstva za finance, ki predlog zakon pripravlja.

»Očitno se politikom nič ne mudi s tem demografskim skladom, nam pa se, saj vemo, da ga bo treba vsaj deset let polniti, da bo lahko v prihodnosti pomagal pokrivati primanjkljaj v pokojninski blagajni,« pravi Lučka Böhm iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Zato sindikati od vlade pričakujejo, da nemudoma sprejme ta zakon, saj se ta cilj z vsakim letom odlašanja oddaljuje.

Po nekaterih ocenah in projekcijah, ki jih je že pred časom naročil Kad, bi se moralo premoženje demografskega sklada v prihodnjih letih povečati na okoli 6 milijard evrov, da bi bil sklad nato sposoben pokrivati znaten del proračunske obveznosti do pokojninske blagajne, ki že zdaj znaša 1,4 milijarde evrov, v prihodnje pa bi se lahko zaradi staranja prebivalstva še povečala.

S čim bi polnili sklad?

A ključno vprašanje ostaja, kje najti vire za to. Kad ima trenutno slabo milijardo premoženja in na leto za usklajevanje pokojnin nameni do 50 milijonov evrov. Zakon o SDH predvideva, da bi na demografski sklad prešel še 34-odstotni delež Zavarovalnice Triglav, ki je po knjigovodski vrednosti ocenjen na dobrih 200 milijonov evrov, poleg tega pa bi mu pripadla še desetina kupnin od prodaje premoženja. Ker je država doslej že prodala nekaj podjetij, je po pojasnilu ministrstva za finance na posebnem proračunskem skladu za to že zbranih slabih 37 milijonov evrov.

Na ministrstvu rešitev, ki jih vsebuje predlog zakona o demografskem skladu, ne razkrivajo, po neuradnih informacijah pa naj bi kot dodaten vir za zdaj namenili petino dividend, ki jih država prejme od kapitalskih naložb. Lani je bilo teh prilivov okoli 130 milijonov in podobno bo letos, kar pomeni, da bi šlo za demografski sklad približno 26 milijonov na leto.

Demografski cent

Ker vse to ne zadostuje za večmilijardno akumulacijo, tako upokojenci kot sindikati dodatne prihodke vidijo v naravnih virih. »Osebno menim, da se lahko zgledujemo po državah, ki polnijo svoje demografske sklade z naravnimi viri, ki so pri nas premog, voda in gozdovi,« pravi Böhmova. Ker sta voda in premog vir za pridobivanje elektrike, bi se po njenih besedah morali kot zrela družba dogovoriti, da bi se delček cene elektrike namenil za demografski sklad. Torej za nekakšen demografski cent. »Treba se je dogovoriti o trajnem viru, ki bo realen,« meni sogovornica.

Razlike pri upravljanju

Drugačen pogled pa imajo v sindikatu na upravljanje demografskega sklada. V Desusu se zavzemajo, da bi bila struktura upravljanja takšna, kot je zdaj pri Kadu, torej da bi v nadzornem svetu družbe sedeli trije predstavniki vlade, dva predstavnika upokojencev in en predstavnik sindikatov. A Böhmova opozarja, da bi morala biti v strukturi upravljanja ustrezno zastopana tudi aktivna generacija, ki bo morala tudi napolniti demografski sklad: »Prav je, da je aktivna generacija vključena v to. Da bo skrbela za učinkovito plemenitenje teh sredstev in za njihovo namensko uporabo, da ne bo služilo le vsakokratnim potrebam integralnega proračuna.« Dodala je, da bodo morali upravljavci razmišljati o dolgoročnem namenu demografskega sklada, ne pa le o kratkoročnih potrebah politike.

Dokončna uskladitev tega zakona zdaj čaka na novega finančnega ministra oziroma ministrico.