Denar za športno dvorano za dokapitalizacijo Probanke

Probanka je prek dveh gradbenih podjetij in stanovanjske zadruge speljala polmilijonsko posojilo za nakup delnic.

Objavljeno
24. januar 2014 18.01
Nejc Gole, gospodarstvo
Nejc Gole, gospodarstvo
Ljubljana – Razkrivamo denarni tok, ki ga je vodstvo Probanke spletlo za dokapitalizacijo banke jeseni 2011. Pri tem so uporabili namenski denar za gradnjo večnamenske športne dvorane v Dravogradu, posel pa so izvedli prek več drugih družb in si nakopali tudi tožbo.

Probanka je imela jeseni 2011 velike težave pri iskanju dokapitalizatorjev, kar je takrat priznala tudi dolgoletna predsednica mariborske banke Romana Pajenk. V Delu smo že poročali, da je banka pri privabljanju vlagateljev uporabila sporne prakse. Probanka je namreč nekaterim podjetjem menda odobrila posojilo, ki so ga ta namenila za dokapitalizacijo banke. Takšno delovanje prepoveduje zakon o bančništvu, ki ne dovoljuje, da bi banka neposredno ali posredno kreditirala ali dajala jamstva za nakup lastnih delnic banke.

En dan, štiri družbe, pol milijona evrov

Primer podjetja GIIP z Raven na Koroškem pa kaže tudi bolj zapletene poteze vodstva Probanke. Gradbeno podjetje je leta 2011 za gradnjo športne dvorane v Dravogradu prek Probanke pridobilo 3,5 milijona evrov posojila banke SID. Koroški gradbinec je 1,5 milijona evrov dobil takoj, dva milijona pa sta ostala na računu Probanke. Izplačilo tega dela namenskega kredita je bilo vezano na potek del na gradbišču.

Direktor GIIP Miran Igerc pripoveduje, da sta ga Pajenkova in članica uprave Milana Lah zaprosili, ali Probanka s tem denarjem lahko razpolaga, dokler ga ne bi izplačali podjetju. »Glede na dobro dvajsetletno sodelovanje s Probanko, sem banki zaupal. Komu pa boš, če ne banki. Zato sem prošnji ugodil,« pravi Igerc. S tem denarjem je po pooblastilu Probanke razpolagala Milana Lah, je zapisano v tožbi družbe GIIP proti Probanki.

Tožba še navaja, da je vse pogodbe pripravljala Probanka in tako usmerjala namenski denar GIIP za dvorano v druge namene. Pol milijona evrov je GIIP posodil Probanki Leasing, milijon evrov pa Litostroju Jeklo. Ta denar je bil vrnjen. Zapletlo pa se je s pol milijona evrov, ki ga je Probanka namenila za lastno dokapitalizacijo.

Probanka je pripravila več posojilnih pogodb, ki so zavrtele denar za gradnjo dvorane v denar za dokapitalizacijo banke. GIIP je s svojim poslovnim partnerjem SGP Mesner sklenil posojilno pogodbo za pol milijona evrov. »SGP Mesner je bil vključen na predlog Probanke zgolj zaradi prekrivanja denarnega toka,« pravi Miran Igerc. Od družbe SGP Mesner se je posojilo steklo k Stanovanjski zadrugi Smreka, ki ga je uporabila za dokapitalizacijo. Posojilne pogodbe kažejo, da se je v enem dnevu, 29. septembra, denar prelil iz GIIP na SGP Mesner in nato na Stanovanjsko zadrugo Smreka. Isti dan je stanovanjska zadruga vpisala za pol milijona evrov novih delnic Probanke. »V to zgodbo smo bili vpleteni kot statisti, režiserki pa sta bili Lahova in Pajenkova,« opozarja Igerc.

Polmilijonsko posojilo, ki se je pretakalo med družbami, je zapadlo 30. junija 2012. Zavarovano je bilo z 20.081 delnicami Probanke, ki jih je Smreka pridobila v dokapitalizaciji, pogodba med SGP Mesnerjem in Smreko pa je celo določala, da se posojilo vrne v obliki delnic.

Po zapadlosti posojila so se v nasprotnem vrstnem redu, kot je šel tok kredita, prenesle delnice: iz Smreke na SGP Mesner in nato na družbo GIIP. »Tako je Probanka kršila dogovor o obstoju posojilnega razmerja z GIIP in vračilo pol milijona evrov v denarju. Vsi vmesni udeleženci so fiktivni, prav tako so fiktivne posojilne pogodbe,« je zapisano v tožbi.

GIIP ostane brez denarja

Podjetje GIIP je tako namesto namenskega kredita za športno dvorano dobilo delnice Probanke in jih z lansko uvedbo nadzorovane likvidacije banke tudi dokončno izgubilo. A da je gradbeno podjetje lahko dokončalo športno dvorano, je pri Probanki najelo novih 500.000 evrov kredita, ki pa ga danes ne more vrniti. Zato se jim že nabirajo zamudne obresti, ki jih financirajo z – novim 40.000 evrov visokim kreditom Probanke, ki so ga najeli lani. »Pajenkova mi je obljubljala rešitev, zdaj pa na banki nimam več sogovornika,« pravi Igerc.

Družbi GIIP in SGP Mesner sta pri okrožnem sodišču v Mariboru vložili tožbo proti Stanovanjski zadrugi Smreka in Probanki. Gradbeni podjetji predlagata sodišču, naj posojilni pogodbi, s katerima je Probanka zavrtela tok denarja, ter preknjižbo delnic Probanke razglasi za nične. Ocenjujeta namreč, da so posojilne pogodbe fiktivne, obligacijski zakonik pa določa, da fiktivne pogodbe nimajo učinka med pogodbenimi strankami. Poleg tega naj sodišče ugotovi, da je bila sklenjena posojilna pogodba med GIIP in Probanko ter da je zadnja dolžna vrniti pol milijona evrov gradbincu.