Diamanti so dolgoročna investicija

Ljubljana – Trg diamantov je eden bolj stabilnih, zato so diamanti primerni za dolgoročnejšo naložbo. Poleg tega se zanje ne plača davka na kapitalski dobiček, ampak samo davek na dodano vrednost, ki je vključen v ceno diamanta ob nakupu, in provizijo ob prodaji.

»Ljudje še ne vedo dovolj o naložbenih diamantih,« pravi prokurist podjetja Intermarket Diamond Business (IDB) Ljubljana Francesco Rusin in dodaja, da gre za drugačno naložbo kot v plemenite kovine ali v vrednostne papirje. Tovrstna naložba je primerna za srednje- do dolgoročne vlagatelje, ki bodo v te dragocene kamne vložili za vsaj sedem let. »V času krize so bili diamanti naložba, ki ni izgubljala na vrednosti kot druge, ampak se je njena rast upočasnila, saj niso odvisni od monetarne politike,« je povedal Rusin. Letna donosnost se giblje okoli štirih odstotkov, medtem ko je v zadnjih 20 letih vrednost diamantu zrasla za 130 odstotkov. V povprečju imajo vlagatelji v svojem portfelju med pet in deset odstotkov naložbenih diamantov.

Naložba v diamante se razlikuje tudi v tem, da ne gre za virtualni diamant, ampak za resnično fizično lastnino, saj je diamant last kupca. Italijansko podjetje IDB ponuja tudi hranjenje diamantov v trezorjih v Sloveniji in Italiji ter njihovo zavarovanje, ki je v primeru hrambe v njihovih trezorjih brezplačno za celotno obdobje investicije. Če pa stranka kamne hrani v svojem sefu v banki, doma ali drugje in želi »all risk« zavarovanje, je to prvo leto brezplačno, za vsa naslednja leta pa podaljšanje stane 0,6 odstotka trenutne vrednosti naložbe oziroma kamna. Kamni so tudi opremljeni s certifikati mednarodnih gemoloških inštitutov. Naložba pa poteka prek bančnega sistema, pri čemer IDB v Sloveniji sodeluje z banko Unicredit.

Ob nakupu naložbenih diamantov se plača DDV (vštet je v ceno kamna), medtem ko se ob prodaji plača provizija prodajalcu, davka na kapitalske dobičke pa pri diamantih ni. Po besedah Rusina je pri njih povprečni čas, od takrat, ko se stranka odloči za prodajo diamanta in ko prejme kupnino zanj, med 60 in 70 dni. »Naše stranke, ki so po približno enajstih letih prodale diamante, so zanje iztržile za okoli 40 odstotkov več, kot so plačale ob nakupu,« pravi Rusin. Delež dezinvestiranja glede na prodajo naložbenih diamantov pa v povprečju znaša okoli 10 odstotkov.

Brez špekulativnih balonov

Cena za karat naložbenega diamanta se je v zadnjih treh mesecih pri IDB gibala med 19.000 in slabih 47.000 evrov, odvisno od barve. Sicer za ravnovesje na industrijskem trgu skrbi Anglo American (prej De Beers), ki nadzoruje 45 odstotkov svetovne proizvodnje diamantov. Anglo American vsako leto spremlja povpraševanje po surovih diamantih in glede na to pošilja kamne v obdelavo. S tem preprečujejo nastajanje špekulativnih balonov. Trg obvladujejo štiri proizvodne multinacionalke iz Avstralije, Rusije, Afrike in Kanade. Na borzi za nakup diamantov pa lahko delujejo le zaupanja vredni in akreditirani profesionalci.

V Italiji se v naložbene diamante investira v povprečju okoli 130 milijonov evrov na leto. Lani je IDB tam imel za 151 milijonov evrov prometa, podobno bo tudi letos. Pri nas je trg naložbenih diamantov še na začetku. IDB ima v Sloveniji prometa za okoli 1,5 milijona evrov, vidi pa jo tudi kot vrata za trge vzhodne in srednje Evrope. Jeseni bodo svojo ponudbo razširili še za diamantni nakit z novim brusom ideal square, ki so ga razvili v Kanadi. Ti kamni so od ostale ponudbe kamnov za nakit dražji za 30 do 40 odstotkov in bodo na voljo pri izbranih draguljarjih.