Tiskane izdaje
Ljubljana − Prehod na nov sistem poročanja, s katerim naj bi večji zavezanci, med katere spadajo predvsem banke, uradu za preprečevanje pranja denarja sporočali zakonsko določene transakcije, se je izkazal za trši oreh, kot je kazalo na prvi pogled. Rok za to je urad tako že večkrat podaljšal.
Po novem zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ki je začel veljati lani jeseni, morajo zavezanci uradu poročati o gotovinskih transakcijah, ki presegajo 15.000 evrov, in o nakazilih v tvegane države. A novi zakon je predvidel, da bi to poročanje postalo povsem elektronsko, kar pomeni, da naj bi zavezanci posredovanje podatkov o sumljivih transakcijah, podatkov o gotovinskih transakcijah in nakazilih v tvegane države posredovali prek spletnega obrazca urada ali prek aplikacijskega vmesnika.
Zadnji je namenjen večjim zavezancem, kamor spadajo tudi banke, in zahteva poseg v informacijske sisteme zavezanca. Kot pojasnjujejo na uradu, je eden od ciljev tega prehoda tudi ta, da bodo lahko vse sporočene podatke zavezancev – tako tiste, ki so bili sporočeni na star način, kot tiste, ki bodo sporočeni na nov način – obdelovali v novem informacijskem sistemu.
A čeprav je večina bank še marca zatrjevala, da prehod na novi sistem do takrat predvidenega roka – 1. maja – ne bo problem, je zdaj v sistem vključenih le šest bank. Urad je namreč rok za prehod zdaj preložil že na 1. september. Na uradu pojasnjujejo, da novi elektronski način poročanja v testni verziji preizkušajo vse banke in tudi drugi zavezanci.
Rok podaljšan na željo bank
»Na željo Združenja bank Slovenije in nekaterih posameznih bank je bil rok za dokončno uvedbo izključno novega elektronskega načina večkrat preložen, in sicer z namenom bankam omogočiti čim bolj kakovostno prilagoditev lastnega informacijskega sistema za prehod na novi način. Urad je bankam omogočil prehod v produkcijsko okolje, ki ga nekatere banke zaradi različnih potreb glede prilagoditve svojega informacijskega sistema še niso izvedle,« še pravijo na uradu in dodajajo, da prizadevanja za reševanje težav pri zavezancih potekajo vsakodnevno.
Zakonsko predpisane podatke uradu za preprečevanje pranja denarja prek novega sistema že poročajo v Unicredit Banki in Addiko banki. Včeraj je na nov način poročanja prešla tudi Gorenjska banka. Nobena od bank za zdaj ne opaža večjih težav. V Abanki pravijo, da so že do zdaj izvajali predpisane postopke v skladu z zakonom o preprečevanju pranja denarja in so pripravljeni na posredovanje zakonsko predpisanih podatkov prek novega informacijskega sistema. »S posredovanjem podatkov prek novega sistema bomo začeli po uveljavitvi ustreznega podzakonskega predpisa. Na ministrstvu za finance pravijo, da je pravilnik v usklajevanju in bo izdan še ta mesec. Pri tem je zanimivo, da druge banke tega pravilnika ne čakajo.
V Novi Ljubljanski banki pa odgovarjajo, da bodo na nov način poročanja v celoti pripravljeni v zahtevanem roku.
Nadzor manjših zneskov
Novi zakon o preprečevanju pranja denarja ni le znižal meje gotovinskih transakcij s 30.000 na 15.000 evrov, ampak morajo zavezanci nadzirati tudi manjše gotovinske transakcije, ki presegajo tisoč evrov, in izplačilo odbitkov nad 2000 evrov pri prirediteljih in koncesionarjih iger na srečo.
Poleg tega morajo zavezanci vzpostaviti sistem za upravljanje tveganj, kamor spada tudi evidentiranje politično izpostavljenih oseb. To so poleg politikov tudi člani vrhovnih in ustavnih sodišč ter drugih visokih sodnih organov, člani računskih sodišč in svetov centralnih bank, vodje diplomatskih predstavništev in konzulatov, predstavniki mednarodnih organizacij, visoki častniki oboroženih sil in člani upravnih ali nadzornih organov državnih podjetij.
