Digitalno gospodarstvo

Države članice EU so od lani, ko je EK objavila strategijo za enotni digitalni trg, napredovale na področjih, kot so povezljivost, digitalne spretnosti in znanja ter javne storitve.

Objavljeno
25. februar 2016 16.15
Silva Čeh
Silva Čeh

Ljubljana − To kažejo rezultati indeksa digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) za leto 2016, ki jih je danes objavila evropska komisija (EK), kakor so sporočili s predstavništva EK v Sloveniji. Rezultati kažejo, da se kljub izboljašavam, »digitalni« napredek upočasnjuje. Kot sporočajo iz EK, je treba ukrepati tako na ravni EU kot v državah članicah, da bi se odpravile ovire, ki državam članicam EU preprečujejo, da bi v celoti izkoristile digitalne priložnosti.

EU kot celota dosega rezultat 0,52 od 1, kar je 0,5 več kot lani. Slovenija je s skupnim rezultatom 0,49 uvrščena na 18. mesto, kar je enako kot leta 2015, ko je dosegla rezultat 0,46. Vse države članice EU razen Švedske so izboljšale svoje rezultate. Danska, Nizozemska, Švedska in Finska sicer na lestvici DESI še naprej vodijo, Nizozemska, Estonija, Nemčija, Malta, Avstrija in Portugalska pa so najhitreje rastoče države in se na lestvici vzpenjajo.

Enotni digitalni trg

Podpredsednik za enotni digitalni trg Andrus Ansip je ob objavi rezultatov povedal: »Vedno več ljudi, podjetij in javnih storitev se digitalizira. Vendar se mnoga med njimi še vedno soočajo s težavami, kot so pomanjkanje pokritosti s hitrimi internetnimi povezavami ali storitvami čezmejne e-uprave ter težave pri čezmejnih nakupih in prodaji.To moramo spremeniti, kar je tudi cilj naše strategije za enotni digitalni trg. Prvi predlogi v okviru strategije bodo spodbudili e-trgovanje in povezljivost. Vsi naši predlogi bodo predstavljeni letos in države članice pozivam, naj jih čim prej podprejo. Ti predlogi jim bodo pomagali okrepiti njihovo digitalno uspešnost in gospodarstvo.«

Komisar za digitalno gospodarstvo in družbo Günther H. Oettinger pa je pri tem izrazil mnenje, da EU napreduje, a tudi poudaril, da prepočasi. »Treba bo ukrepati, če hočemo dohiteti Japonsko, ZDA in Južno Korejo. Na podlagi današnjega indeksa bomo maja predstavili konkretna priporočila za države članice, da bodo postale uspešnejše,« je povedal.

Ukrepi

Komisija je EU prvič primerjala tudi z nekaterimi najbolj digitaliziranimi državami na svetu (Japonsko, ZDA in Južno Korejo). Celotno poročilo o novem mednarodnem indeksu digitalne uspešnosti bo na voljo sredi marca 2016. EU kot celota se mora bistveno izboljšati, da bo prevzela vodilno vlogo na svetovni ravni.

Boljša, toda dolgoročno nezadostna povezljivost: 71 odstotkov evropskih gospodinjstev ima dostop do hitrih širokopasovnih omrežij (vsaj 30 Mb/s) v primerjavi z 62 odstotki lani. EU je na pravi poti, da bo do leta 2020 zagotovila stoodstotno pokritost.

Digitalne spretnosti in znanja, ki jih je treba izboljšati: Število diplomantov na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike se je v EU sicer nekoliko povečalo, vendar skoraj polovica Evropejcev (45 odstotkov) nima osnovnih digitalnih spretnosti in znanj (uporaba elektronskega poštnega predala, orodij za urejanje ali nameščanje novih naprav). Komisija bo proti koncu leta obravnavala digitalne spretnosti in znanja ter usposabljanje v okviru programa EU za nova znanja in spretnosti.

E-trgovanje, zamujena priložnost za manjša podjetja: 65 odsotkov evropskih uporabnikov interneta nakupuje po spletu, vendar le 16 odstotkov malih in srednjih podjetij prodaja po spletu in od tega jih manj kot pol zagotavlja čezmejno spletno prodajo (7,5 odstotka). Komisija je decembra predstavila predloge o digitalnih pogodbah, da bi izboljšala varstvo potrošnikov, ki kupujejo po spletu, in pomagala podjetjem pri širitvi njihove spletne prodaje. Komisija bo maja predstavila zakonodajni sveženj za nadaljnje spodbujanje e-trgovanja. Vključeval bo ukrepe za odpravo neupravičenega geografskega blokiranja, izboljšanje preglednosti trgov čezmejne dostave paketov in boljše izvrševanje pravil EU o varstvu potrošnikov čez meje.

Več javnih storitev na spletu, ki pa se premalo uporabljajo: Kazalniki kažejo, da javne uprave zagotavljajo široko paleto spletnih storitev (ljudem omogočajo spletno obveščanje o novem prebivališču, rojstvu otroka in drugih pomembnih dogodkih). Toda število internetnih uporabnikov, ki po spletu komunicirajo s svojo upravo, se z 32 odsotki ne povečuje.