Dileme prodajalcev Gorenjske banke

Ljubljana – Upravni odbor holdinške družbe Sava se bo danes seznanil s potekom prodajnega postopka, v katerem se prodaja več kot polovica Gorenjske banke.

Nekateri prodajalci so po naših informacijah pred dilemo, ali Gorenjsko banko, ki posluje zelo dobro, ob prispelih skromnih ponudbah v tem trenutku sploh prodati ali ne. Najpomembnejši kazalniki poslovanja (primerjavo polletnih rezultatov objavljamo v tabeli) namreč kažejo, da banka posluje precej bolje od povprečja bančnega sistema. Rast obrestnih in neobrestnih prihodkov je visoka. Rast obrestnih prihodkov je posledica razširitve produktnega portfelja (s storitvami lizinga in factoringa) ter prizadevanj, da bi banka postala ena najbolj odzivnih finančnih ustanov na trgu. Ta prizadevanja se kažejo tudi v povečevanju neobrestnih prihodkov, kjer banka beleži skokovito rast, bančni sistem kot celota pa upad.

Skromni ponudbi za dobro banko

Kot smo razkrili nedavno, sta na koncu prodajnega postopka ostala le dva interesenta, od sprva desetih. Zavezujočo ponudbo sta oddala ameriški finančni sklad Apollo, ki ima pri nas v lasti med drugim NKBM, ter AIK banka srbskega tajkuna Miodraga Kostića. Obe ponudbi sta nižji od likvidacijske cene delnice Gorenjske banke, na kateri temelji načrt finančnega prestrukturiranja njene največje lastnice. Apollo je neuradno pripravljen plačati 228 evrov za delnico, AIK banka pa 285 evrov; ponudbi torej ne odslikavata izboljšane dobičkonosnosti banke v zadnjem obdobju.

Oba interesenta so pozvali k izboljšanju zavezujoče ponudbe, neuradno pa se za to nista odločila. Prodajalci pričakujejo tudi njun odgovor, ali sta se pripravljena odpovedati nekaterim pogojem, ki sta jih postavila v prodajnem postopku, med drugim poroštvu prodajalcev za morebitno kazen Banke Slovenije, ki grozi zaradi njenih ugotovitev po proučitvi poslov z delnicami Iskratela.

Banka Slovenije je namreč, poudarjajo pri regulatorju, v okviru nadzora nad poslovanjem ugotovila sum kaznivega dejanja. Prepričana je, da je v poslih, povezanih z izstopom Gorenjske banke in nemškega Siemensa iz lastništva kranjskega Iskratela leta 2009, banka pridobila protipravno korist v višini skoraj 20 milijonov evrov. Banka se je proti sklepu o uvedbi sodne preiskave pritožila in zato ta še ni pravnomočen.

Za kazniva dejanja pravnih oseb so predvidene ostre, med drugim tudi visoke denarne kazni. Tako bi lahko po zakonu o bančništvu Gorenjsko banko doletela kazen v višini dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, torej okoli 40 milijonov evrov, tega rizika pa zainteresirana kupca nista pripravljena prevzeti nase.

V konzorciju prodajalcev so Sava, Abanka, Zavarovalnica Triglav in DUTB, največji delež, 41-odstotni, ima holdinška družba Sava, ki pa ji je Banka Slovenije zaradi finančnih težav odvzela glasovalne pravice in ji naložila prodajo lastniškega deleža v banki. Po naših informacijah pa si želi Miodrag Kostić ekskluzivna pogajanja o svoji ponudbi.