Tiskane izdaje
"Če bi me pred 10 leti vprašali, ali bomo kdaj doživeli konec bančne tajnosti v Švici, ali bomo doživeli uporabo davčnih oaz za lociranje vseh dobičkov multinacionalnih korporacij, bi rekel ne, ker ne moremo narediti ničesar," je dejal Saint-Amans in dodal, da je zdaj resnično konec bančne tajnosti za davčne namene.
Projekt za boj proti zmanjševanju davčne osnove in prenosu dobička, ki je bil objavljen oktobra lani, vsebuje 15 ukrepov za boj proti zmanjševanju davčne osnove in prenosu dobička. Je rezultat skupnega dela držav G20 in držav OECD ter široke vključenosti držav v razvoju in sodelovanja mednarodnih integracij, vključno z EU.
Usklajevanje nacionalnih predpisov
Z ukrepi želijo doseči obdavčitev dobičkov tam, kjer se opravlja ekonomska dejavnost. Za to bo treba uskladiti nacionalne predpise, ki vplivajo na čezmejne dejavnosti, okrepiti vsebinske pogoje v obstoječih mednarodnih standardih in izboljšati preglednost.
Da bi dosegli cilje, je bilo treba naenkrat vpeljati obsežne spremembe, saj postopoma ne bi uspeli, je pojasnil Saint-Amans. Po njegovih besedah imajo države lastne davčne politike, poslovno okolje pa je globalno, zato je bilo treba preseči te razlike.
"Za to smo pripravili vrsto ukrepov za zagotavljanje doslednosti in skladnosti mednarodnih davkov. Svoje davčne politike ne moreš zasnovati brez razmisleka o tem, kako bo uporabljena," je poudaril.
Ker so pri projektu sodelovale tudi članice G20, ki niso v OECD, ima ta organizacija s sedežem v Parizu sedaj večji doseg, državam zunaj članstva OECD, kot sta Argentina in Brazilija, pa so zagotovili enako podlago.
Izogibanje plačevanju davkov
Na obseg zmanjševanja davčne osnove in prenosa dobička je opozoril David Bradbury iz sektorja za davčno politiko in administracijo pri OECD. Po njihovih podatkih takšno izogibanje plačevanju davkov obsega med 100 in 240 milijardami dolarjev na leto, a je to po njegovem mnenju konservativna ocena.
"Postavimo to v kontekst. velikost slovenskega gospodarstva, ne govorim samo o davčnih prilivih, ampak o celotnem BDP, je bila leta 2014 okoli 49,6 milijarde dolarjev. Tudi pri najnižji oceni davčnih izgub, se pravi pri 100 milijardah dolarjev, obsegajo te dvakratno velikost slovenskega gospodarstva," je ponazoril.
Ob tem je Bradbury spomnil tudi na dejstvo, da mora država davke pobrati, in če jih ne bo pri podjetjih, "jih bo pač pri drugih davkoplačevalcih".
Generalna direktorica direktorata za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov Irena Popovič je poudarila, da Slovenija projekt podpira. Slovenija je majhna in odprta država, v kateri s svojimi podružnicami deluje veliko mednarodnih podjetij, zaradi česar je takšen projekt dobrodošel, je dejala.
