Disruptivno razmišljanje milenijcev je del sprememb

Plačila: tisti, ki se novim tehnologijam v financah niso zmožni prilagoditi, bodo v razvoju zaostali za tekmeci.

ned, 15.04.2018, 21:00
Regulativa daje prednost manjšim igralcem, ki prinašajo inovacije in nove poslovne modele.

Hitra in zanesljiva plačila so hrbtenica trgovine. Sodobni kupec – tako potrošnik, vse bolj pa tudi podjetja – vse več nakupov opravi elektronsko, kar pomeni, da so elektronska in takojšnja tudi plačila. To je tudi polje, kjer tehnologija omogoča vedno nove rešitve. Naš sogovornik je bil Nils Winkler iz mednarodnega podjeta First Data.

Kako digitalizacija v praksi spreminja dejavnost plačil? Je današnja realnost drugačna od pričakovanj pred, na primer, dvema letoma?

Mislim, da v naši dejavnosti ne gre samo za digitalizacijo, saj je pravzaprav digitalizirana že nekaj časa. Gre pa za to, kako se uporabljajo nove rešitve in da se odzivamo na novo, »disruptivno« razmišljanje milenijcev. Ta trend opažamo že nekaj časa, prav tako pa se dejavnost razvija z veliko hitrostjo, poslovni modeli se stalno spreminjajo. Rekel bi, da nas ti premike prizadevajo tako, da je vsak od nas v dejavnosti plačil prisiljen sprejeti te spremembe in jih obrniti v pozitivne, take, ki se razvijajo z dejavnostjo. In to kar pravim, je veljalo že pred letom ali dvema. Tisti, ki se ne želijo prilagoditi ali se niso sposobni spremeniti, bodo ostali na negativni strani razvoja. Zdaj se zadeve pomikajo še hitreje, saj regulativa daje prednost manjšim igralcem, ki prinašajo inovacije in nove poslovne modele.

Kateri so glavni dejavniki sprememb na področju plačil?

Kaj nekaj jih je. Na primer, ponudniki storitev dajejo v prvi plan izkušnjo uporabnikov, kar pomeni, da se premikamo proti »trgovini brez trenja« – to seveda zahteva plačila brez trenja oziroma zamudnih vmesnih faz. Poglejte na primer prodajne modele, ki že obstajajo in se bodo okrepili s povezanimi avtomobili in samovozečimi vozili. Naslednja stvar je tehnologija – postala je zmogljivejša in cenejša, hkrati pa je ključ za vse mogoče nove inovativne ideje. Tretje stvar pa je disruptivno razmišljanje novih generacij poslovnih voditeljev, ki bo na nek način razgradilo obstoječe dejavnosti in jih sestavilo na drugačen način. To vključuje tudi plačila.

Kateri trend oz. tehnologija na področju plačil se vam zdi najbolj obetaven?

Iskreno rečeno, na to je nemogoče odgovoriti. Jasen trend z ogromnim potencialom je univerzalna trgovina, izkušnja kupovanja brez trenja česarkoli hočeš in kadarkoli hočeš. To gre z roko v roki s povezanimi napravami, temu bi rekel »Uberjeva izkušnja« nakupovanja stvari in storitev. Povežite to z navidezno resničnostjo in odprejo se neskončne možnosti. Dejavnost plačil mora ponuditi infrastrukturo za te vrste komercialne aplikacije.

Se morajo zaradi koncepta odprtega bančništva v EU klasične banke bati tekmecev na področju plačil?

Po moje se morajo bati samo tisti, ki tega trenda ne zagrabijo. Res je, da direktiva o plačilnih storitvah (PSD2) v očeh nekaterih odpira vrata za pretres v bančništvu. Sam pa jo vidim kot prenovo obstoječe regulative na tem področju. Na kratko: PSD2 postavlja standarde, kar je dobro, saj prinaša jasnost in zmanjšuje stroške, tudi za tiste razvijalce storitev, ki bodo lahko dostopali do podatkov bank. Po drugi strani pa spremembe tudi tradicionalnim igralcem olajšajo dostop do digitalnih storitev, ki jih lahko uporabljajo za izboljšanje svoje konkurenčnosti.

Kako velika pa je možnost, da bo »stara finančna industrija« prevzela nove tehnologije tako, da bo absorbirala fintehe skupaj z njihovimi inovacijami?

Mislim, da smo vsi finteh, saj razvijamo rešitve za finančno industrijo. Pravo vprašanje je, kako lahko tradicionalni igralci napredujejo do enake hitrosti napredka v inovacijah, kot jo izkazujejo start-upi. Poznamo primere, ko so zgradili laboratorije ali inkubatorje z veliko občutka za start-upe, nato pa njihove inovativne produkte uporabljajo v svojih mrežah z velikim dosegom na trgu. To je en pristop, gotovo pa bo veliko tudi združitev in prevzemov. Upam in verjamem pa, da se večini finančnih start-upov ne bo zgodilo, da bi jih sedanji velikani absorbirali. Bo pa prišlo do tega, da ko bodo postale storitve, ki jih razvijamo mi, splošno razširjene, se bodo pojavili drugi, ki nas bodo izzvali.

Je v bližnji prihodnosti realistično pričakovati družbo brez gotovine?


Gotovina bo prevzemala drugačno vlogo, ko jo ima danes. Že sedaj opažamo, da se število bankomatov povečuje prav tako pa količina denarja, ki jo uporabniki dvigajo iz njih. Potreba po gotovini torej obstaja. Ni pa še razrešen problem, kaj se bo zgodilo s stroški ravnanja z gotovino, če je bomo v splošnem potrebovali manj. S to težavo se na primer že srečuje Švedska. Gotovo pa bo trajalo še kar dolgo, da bi prišli v družbo brez gotovine.

Prijavi sovražni govor