Tiskane izdaje
Ljubljana − Samo v oktobru so se v državi vsak dan odpirali veliki in vsi drugi evropski projekti, a tudi novembra in še decembra bo zelo živahno. Ministrstva kot posredniška telesa za črpanje evropskih sredstev so prepričana, da bodo sredstva uspešno, torej stoodstotno počrpala.
Potem ko smo prvo bilanco črpanja evropskih sredstev 2007−2013 pripravili v zadnji številki Delove priloge Svet kapitala, smo zdaj brskali po ministrstvih in njihovih zaključnih delih na »stari perspektivi«. Za področje okolja je bilo v tem obdobju izdanih 48 odločb; na 45 projektih so upravičenci občine, pri treh pa ministrstvo za okolje in prostor (MOP). MOP je imel na voljo 548 mlijonov sredstev iz Evropskega kohezijskega sklada in do konca septembra je bilo izplačnih 510 milijonov evrov evropskih sredstev, a kakor napovedujejo, bi lahko že oktobra tej številki dodali še 35 milijonov evrov. Pri vseh teh uresničenih projektih je bistveno, da se bo občutno zmanjšalo obremenjevanje okolja.
MOP: »Zgrajenih bo pet sodobnih centrov za ravnanje s komunalnimi odpadki in 43 čistilnih naprav za odpadno komunalno vodo ter približno 700 kilometrov novega kanalizacijskega omrežja. Pomembno je tudi, da se s projekti iz področja preskrbe prebivalstva s pitno vodo, kjer bo zgrajenih približno 1100 kilometrov novih vodovodov, izboljšuje zagotavljanje kakovostnejše preskrbe s pitno vodo. Ne smemo pa pozabiti na ukrepe, s katerimi se bo zmanjšalo škodljivo delovanje voda, tudi z namenom varovanja premoženja ljudi in varovanja okolja.«
Nagrajeni e-projekti
Ministrstvo za javno upravo (MJU) je imelo v celotnem obdobju potrjenih 12 operacij, skupaj s slovenskim delom vrednih 29,5 milijona evrov. V letu 2012 so uspešno zaključili dve (e-uprava in OECD, pregled javne uprave), leta 2013 pa operacijo e-VEM g.d.i., letos operacijo Krepitev usposobljenosti za izvajanje presoje učinkov predpisov. Med ključne projekte štejejejo Projekt e-Sociala, prek katerega je bilo priključenih več kot 50 podatkovnih virov iz javnega sektorja in danes predstavlja bistveni komunikacijski del sistema za odločanje o socialnih transferih. V iztekajoči se sedemletki je nastal že precej znan Portal e-Vem, ki nudi informacije o pogojih poslovanja v Sloveniji in elektronsko podprte postopke, povezane z ustanovitvijo podjetja in z začetkom poslovanja.
Uspeh je viden od daleč: do podjetja pridete namesto v dveh mesecih v treh dneh, natančneje v 2,9 dneva. Ta projekt je bil nagrajen z nagrado Združenih narodov kakor že prej omenjeni projekt e-Sociala. Vsebine na e-Vem zajemajo vse življenjske faze podjetnika. Na področju boljše zakonodaje oziroma odprave administrativnih ovir poteka Akcijski program »Minus 25 %«, pojasnjujejo na MJU. Od leta 2009 do junija 2014 je v akcijski program uvrščenih 408 ukrepov po posameznih področjih in je skupaj realiziranih že 305 ukrepov. Med ukrepe spada tudi portal Stop birokraciji.
Pomembna mreža NVO
V okviru tako imenovane 2. razvojne prioritete Gospodarsko razvojna infrastruktura, prednostne usmeritve Informacijska družba nastaja Državni oblak, ki je skupaj vreden 14,4 milijona evrov. Na MJU napovedujejo, da bo projekt končan decembra letos. MJU je bil v stari perspektivi tudi posredniško telo za prednostno usmeritev Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij civilnega in socialnega dialoga. Gre za mreže nevladnih organizacij (NVO), ki naj bi tudi prek teh projektov postajali edini resni zagovorniki okolja, drugi se na primer ukvarjajo z zagovorništvom pravic otrok, tretji z mrežo prostovoljstva, ki ga koordinira Slovenska filantropija in se obrestuje marsikje, tudi v aktualni begunski krizi.
Kreativna pot
Pomembnejši projekti ministrstva za znanost, izobraževanje in šport (MIZŠ) so sami znani primerki, od gradnje Nordijskega centra Planica do novogradenj kemijske in računalniške fakultete, instituta za biokemijo, instituta za biocelice itd. MIZŠ: »Poleg teh velja omeniti projekt IR Optika, s katerim bo zagotovljena optična povezljivost za več kot 750 organizacij s področja izobraževanja in raziskovanja.« Cilj programa Po kreativni poti do znanja je inovativno, problemsko in skupinsko reševati praktične probleme in tako podpreti razvoj kompetenc, pridobivanje praktičnega znanja in izkušenj študentov in njihovo vključitvijo v projekte, ki se izvajajo v neposrednem partnerstvu visokošolskih zavodov z gospodarstvom.
MIZŠ: »V okviru programa je bilo izvedenih 452 projektov, vključenih 3368 študentov, 817 pedagoških mentorjev, 578 delovnih mentorjev in 434 podjetij. Na ta način se izboljšuje neposredni prenos znanj in sodelovanje z gospodarstvom, študentje pa rešujejo realne probleme iz prakse. Učinek projekta so tudi zaposlitve študentov. Petina podjetij je v anketi navedla, da jih nameravajo zaposliti.« Kakor še navaja ministrstvo za znanost, so bili neposredno uporabljivi rezultati za gospodarstvo tudi v okviru raziskovalnih vavčerjev. In pri tem lahko dodamo, da si gospodrstvo tudi v novi perspektivi prizadeva, da bi se utečeni sistem vavčerjev nadaljeval tudi v novi perspektivi.
Omenimo še, da je v okviru izobraževalnega ministrstva tudi nekaj projektov za romske otroke in rezultati so dobri: prisotnost in učni uspeh romskih otrok sta se zelo izboljšala.
Zasavje na zemljevidu
MGRT izpostavlja med drugim podjetniški inkubator Koroška, odmevni projekt Vse teče v tri krasne, ki je Zasavje postavil na turistični zemljevid Slovenije, in vlaganja v zavarovano območje Park Škocijanske jame. MGRT: »Na tem primeru se lepo vidi, kako je področje turizma povezano z različnimi dejavnostmi. Vlaganja v parkovno infrastrukturo (obnova poti v jamah, osvetlitev, info točka, obnova kulturnega spomenika ...) ima pozitivne vplive tako z vidika ohranjanja naravne in kulturne dediščine, hkrati pa omogoča oblikovanje novih in kvalitetnejših turističnih produktov. Pomembno je dejstvo, da izvedene investicije omogočajo ohranjanje narave in trajnostni razvoj destinacije tudi ob predpostavki povečanje števila obiskovalcev. Zelo pomembno pa je tudi dejstvo, da projekt omogoča razvoj spremljajočih dopolnilnih dejavnosti v kraju, s čimer se odpirajo možnosti za nove zaposlitve.« Na MGRT sicer odgovarjajo, da so sredstva za zdaj počrpali 95-odstotno.
