Do privatizacije, kot kaže, le z opozicijsko podporo

Ljubljana – Kot del protikriznih ukrepov je vlada napovedala tudi prodajo deležev v 15 državnih podjetjih. Za to pa mora naprej pridobiti soglasje državnega zbora, a kot kaže, o tem ni soglasja niti v koaliciji. Poznavalci že ugibajo, ali je seznam le predstava za Bruselj.

Na seznamu 15 družb (glej graf) najbolj izstopata Telekom Slovenije in Nova kreditna banka Maribor (NKBM), na njem pa so tudi nekatere družbe, ki se že prodajajo, Helios, Fotona, Adria Airways, in takšne, za katere smo neuspešno že iskali kupca, Paloma, Elan, Cinkarna Celje. Država bi lahko največ iztržila prav s Telekomom. Njegova delnica se je v petek podražila na več kot 100 evrov, analitiki pa ocenjujejo, da bi lahko vrednost celotne družbe dosegla okoli milijarde evrov. V državno blagajno bi se tako lahko steklo približno 620 milijonov, ostalih sto pa bi dobila paradržavna sklada. Glede prodaje NKBM, ki pravkar prosi za 400 milijonov evrov dokapitalizacije, so poznavalci bolj zadržani.

V koaliciji ni soglasja

Bo do prodaj sploh prišlo? Soglasja o privatizaciji ni bilo že ob sprejemanju prodajnega seznama na vladi, saj so bili ministri SD proti tej odločitvi. Predsednik SD Igor Lukšič je v petek javno povedal, da stranka nasprotuje privatizaciji, da pa ne bo povzročala politične krize. Njegov strankarski kolega Matevž Frangež sicer pravi, da je do privatizacije zadržan, da pa ni absolutno proti prodaji podjetij, saj da je protikrizne ukrepe treba uravnotežiti. Meni še, da bi morala biti podlaga za prodajo strateški dokument, predvsem pa je treba družbam poiskati razvojno naravnane lastnike.

Opozicija za privatizacijo

Kot kaže, bi lahko vlada podporo za privatizacijske načrte, saj jih brez glasov SD koalicja ne more sprejeti, iskala pri opoziciji. To je v petek nakazal tudi Lukšič. Marko Pogačnik (SDS) je sicer razočaran, da vlada ni pripravila klasifikacije naložb, ki bi opredelila tudi postopke in cilje prodaj. A načeloma privatizacijo podpira. Pravi, da od vlade pričakujejo dodatna pojasnila in zagotovila, da bodo prodajni postopki pregledni: »Za nas je pomembno, da bo šlo za strateškega kupca, ki bo nadaljeval razvoj podjetij, in ne za špekulativne nakupe.« Podobno pravijo v SLS, kjer menijo, da je del gospodarstva treba privatizirati, a bodo od vlade terjali pojasnila o tem, kdaj in kako se bo prodajalo. So pa kritični do načina sestavljanja seznama, ki se jim zdi zelo ad hoc, brez celovite strategije.

Trgi nas imajo dovolj

Ali bi torej vlada pred privatizacijo morala sprejeti klasifikacijo oziroma strategijo upravljanja naložb, kot menijo nekateri? Predsedniku uprave KD Skladi Mateju Tomažinu se bolj kot to zdi pomembno, da država ve, kaj bo naredila in da je v svojih namerah konsistentna. »Finančni trgi imajo Slovenije v tem pogledu že dovolj, saj smo veliko prodajnih postopkov že začeli, pa nato prekinili,« opozarja. Kot pravi, vlagatelje potegovanje za nakup stane, saj morajo pregledati podjetje in te stroške lahko merimo v milijonih evrov.

Vladni seznam po njegovem mnenju kaže, da se vlada zaveda, da zgolj s prodajo malih družb ni mogoče polniti proračuna. Bolj pomembno se mu zdi, kaj bo vlada naredila z morebitnimi kupninami, ki bi jih bilo smiselno nameniti za zmanjševanje javnega dolga in razvojne projekte, ne pa za socialne projekte in reševanje neperspektivnih družb.

Predstava za Bruselj

»Ta seznam je namenjen ustvarjanju vtisa o pripravljenosti umika države iz gospodarstva pri evropski komisiji. Bojim se, da bomo z napovedjo prodaje znova dvignili veliko prahu, na koncu pa ne bo nič,« razmišlja ekonomist in nekdanji minister dr. Matej Lahovnik. Tudi on opozarja, da nas tuji vlagatelji ne jemljejo več resno. Kot omembe vredna na tem seznamu se mu zdita le deleža v Telekomu in NKBM, ostalo pa so večinoma naložbe, za katere je med vlagatelji malo zanimanja. Lahovnik se boji, da se bo seznam po obravnavi v državnem zboru spremenil in da bo iz njega izpadel tudi Telekom.