Do referenduma se krize v EU ne smejo stopnjevati

Nemški pogled na brexit: »Možnosti za en ali drug izid so zelo izenačene in žal je prepuščeno tudi naključju, ali bodo Britanci ostali v EU ali ne.«

Mon, 29.02.2016, 08:00
Analiza Ifo inštituta je že jasno pokazala, da brexit lahko škoduje številnim državam EU.

Britanski premier David Cameron se je z Evropsko unijo pogodil o nekaterih odpustkih za svojo državo v »vse tesnejši uniji«, a številnih svojih državljanov, ki verjamejo, da so si v Bruslju prisvojili preveč suverenosti svojih članic, še ni prepričal.

Referendumu 23. junija zato napovedujejo tesen izid, nemška ustanova Bertelsmann pa je ekonomiste že zaprosila za oceno, kaj se bo zgodilo v enem ali drugem primeru. O tem smo se pogovarjali z direktorjem Centra za mednarodno ekonomijo münchenskega instituta Ifo in profesorjem na münchenski univerzi Gabrielom Felbermayrom.

Ste eden od avtorjev nove Bertelsmannove raziskave o posledicah morebitnega britanskega izstopa iz Evropske unije. Kaj napovedujete?

Najbolj odločilna je negotovost, ki se že zdaj vidi v nestabilnosti funta. Če se bo referendum 23. junija slabo končal, torej če bodo Britanci zapustili Evropo, nihče ne ve, kaj se bo zgodilo. Veliko je odvisno od odzivov drugih evropskih držav, saj Britanci z izstopom iz EU izgubijo tudi brezcarinski dostop do skupnega evropskega trga. Ne bodo več mogli sodelovati v javnih razpisih, na primer če neka šola naroči šolske klopi – takšni razpisi so bili do zdaj vseevropski, Britanci pa morda nenadoma ne bodo mogli več sodelovati. Vse to ne bo več mogoče in vprašanje je, kako se bodo Evropejci – Nemci, Francozi, Slovenci – Britancem kljub temu približali: niste več zraven, a vam ponujamo vmesne rešitve, nove pogodbe z Evropo. Nihče ne ve, ali se bo to zgodilo, če v Franciji zmaga gospa Le Pen, ta bo morda predlagala kaj popolnoma drugega. Veliko negotovosti je tudi v pogodbah z drugimi trgovinskimi partnerji, na primer s Turčijo, če Britanci ne bodo več v EU, ne bodo več niti v brezcarinski uniji s Turčijo. Danes britanska podjetja brez plačevanja carin lahko izvažajo v Turčijo ali od tam uvažajo, to se bo lahko končalo. Nekateri Britanci verjamejo, da bodo potem pač sklenili sporazum o odpravi carin s Turčijo, a to lahko traja več let. Enako velja za štirideset drugih trgovinskih sporazumov ter številne, sklenjene s tretjimi državami: Vietnamom, Južno Korejo, Ukrajino, severnoafriškimi državami, Izraelom, Mehiko, Čile, Peru itd.

To bi bil tako imenovani mehki scenarij.

Mehki scenarij bi bil, če se Veliki Britaniji posreči doseči takšen položaj, kakršnega ima, na primer, Norveška, in če bodo druge države pogodbe z EU preprosto prenesle tudi na Veliko Britanijo. Morda pa bodo zahtevale nova pogajanja in dejale: EU smo dale prednost, ker tam živi petsto milijonov ljudi, vam Britancem pa bomo postavili drugačne pogoje. V tem primeru bo za Britance slabše, takšna je lahko razlika med mehkim scenarijem in osamitvijo.

Kaj pravite, se bo britanski izstop iz EU (brexit) zgodil ali ne?

Tudi jaz ne vem, saj je veliko prepuščeno naključju. Če bo poleti v Evropi nova begunska kriza ali če se spet zgodi kaj podobnega, kot se je na silvestrsko noč dogajalo v Kölnu, ali če se v Parizu zgodijo novi teroristični napadi, potem bo izid najbrž drugačen, kot če bo v prihodnjih mesecih vse mirno. Možnosti za en ali drug izid so zelo izenačene in žal je prepuščeno tudi naključju, ali bodo Britanci ostali v EU ali ne. Naša analiza pa je že jasno pokazala, da brexit lahko škoduje številnim državam EU. Za Slovenijo najbrž to ni posebno pomembno, Nemčija, Irska ali Luksemburg pa bodo veliko izgubili in tudi številne druge države bodo imele interes za hitro sklenitev novih dogovorov ter skrajšanje negotovosti. Interes bo, a bo treba proučiti, kako naj to deluje in koliko nasprotovanj bo v domačih podjetjih – in s tem se že rojevajo dvomi, ali sedemindvajset držav z Veliko Britanijo res lahko hitro sklene nove pogodbe.

Če pa se brexit ne bo zgodil, ali lahko razprave ob njem prinesejo kaj dobrega? Tudi Nemčija nasprotuje tako imenovanemu socialnemu turizmu in nekaterim drugim praksam v EU, ki najbolj motijo britanskega premiera Davida Camerona in njegove.

Tudi jaz mislim, da so sedanje razprave koristne. Tisto, kar pri socialni pomoči ponujajo Britancem, že več kot desetletje zahtevata tudi Nemčija in Bavarska in tudi Avstrija. Če se brexit ne bo zgodil, v vsej EU pa bomo dobili podobne izboljšave, se bo položaj izboljšal za vse. Vedeti pa moramo, da se potem morda tudi v nekaterih drugih državah poveča apetit za posebne pogoje. Finci so si jih že izbojevali, de facto tudi Grki, če bomo tako nadaljevali, bo vse še bolj zapleteno in bo še manj solidarnosti.

Škoti pa jasno pravijo, da bodo v primeru brexita tudi sami zahtevali nov referendum o samostojnosti. Ali se Britanci zavedajo, da se večina Škotov zavzema za obstanek v EU?

Po morebitnem brexitu bodo Škoti gotovo razmislili, ali je zanje bolj boleče ločiti se od Anglije ali od Evrope. Na enem referendumu so se že odločili, da ostanejo v Veliki Britaniji, a zelo tesno. Po drugi strani pa bi bila za Škote ločitev od Velike Britanije zelo draga, Anglija je njihova daleč največja trgovinska partnerica. Na prejšnjem referendumu so se sicer tudi odločali o ločitvi, a so hkrati oboji želeli ostati v EU, zdaj pa bi bili nenadoma na zunanjih mejah EU in trgovina z Veliko Britanijo bi bila veliko dražja.

Kaj Nemčija in celotna EU lahko še naredita v teh nekaj mesecih, da bi vsa Velika Britanija ostala v EU?

Najpomembnejše je, da do referenduma ne bo stopnjevanja evropskih kriz. Ne bo pomagalo, če bo Grčija maja spet naredila velik teater z naznanilom, da ne more odplačevati svojih dolgov ali če se bo spet zaostrila begunska kriza. Dogovor Davida Camerona z EU je lahko dober temelj, a mora vladati tudi dobro ozračje, da Britanci nimajo vtisa, da v Evropi vlada kaos.

Kaj pa Nemčija in še posebno Bavarska: tudi tu nekateri verjamejo, da gre EU pogosto predaleč?

Številne bavarske zahteve so podobne britanskim. Tudi tu so glasne kritike socialnega turizma in vloge bruseljskih uradnikov na nekaterih področjih, pogosto govorimo o »Regulierungswut« (pobesnelo reguliranje, op. a.) Hkrati pa tako kot v Veliki Britaniji tudi na Bavarskem in v Nemčiji verjamemo, da je tržno-gospodarska ureditev v Evropi jamstvo za gospodarsko blagostanje. Že na drugi strani Rena v Franciji soglasje o tem ni tako veliko. Za Nemčijo in Bavarsko je še posebno pomembno, da Velika Britanija ostane v EU, v nasprotju s Francijo, Italijo ali Grčijo v Britancih pogosto vidimo zaveznike.

Prijavi sovražni govor