Dober konec za dober začetek

Samo še dva meseca in stare finančne perspektive 2007–2013 bo konec. Po sedmih letih, ki sta jim sledili še dve leti finalizacije, tudi Slovenija pričakuje, da bo 4,1 milijarde evrov evropskih sredstev stoodstotno izkoristila. O tem nas zdaj že vsak dan prepričujejo velika odprtja: cest, pločnikov, obvoznic, železniških prog, čistilnih naprav, vodovodov, obnovljenih muzejev, novih Ksevtov in muzejev. In vse drugo: projekti v podjetjih, raziskovalni projekti v centrih odličnosti pa internet v vsaki vasi, nove fakultete in inštituti ter na tisoče novih delovnih mest. Celo znamenitih deset urgentnih centrov naj bi bilo do konca leta postavljenih. Posodobljeno je 150 ali celo več kilometrov železniških prog, malo manj cestnih kilometrov, a zato več, 130.000 kvadratnih metrov, protihrupnih ograj.

Iztekajoča perspektiva v svojem devetletnem obdobju ni bila tako idealna, kakor je videti zdaj. Bilo je veliko »horuk« načrtovanja. Bile so goljufije in napake, namerne in sistemske; skratka, vse tisto, kar je pripomoglo, da je bila leto pred iztekom stare kohezije v Sloveniji ogrožena milijarda evrov evropskih sredstev. Ker so nekateri favorizirali domače vodje projektov, ker so nekateri preprosto prebarvali stare stroje in zanje izdali račune kot za nove, ker so nekateri v svojih centrih odličnosti namesto razvoja »gostili« zasilna delavska prenočišča.

Vse to je mimo in zdaj nam evropska komisarka za regionalno politiko Corina Crețu priznava, da smo zelo napredovali. Smo na devetem mestu med članicami EU po uspešnosti črpanja, nekatere države bodo izgubile več milijonov evropskih sredstev. Alenka Smerkolj, ministrica za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki vodi istoimensko vladno službo (SVRK), je prepričana: Slovenija bo počrpala vse. To je ob dejstvu, da se je v tej sedemletki oziroma devetletki zamenjalo vsaj šest ministrov, odgovornih za črpanje, kar uspeh.

V novi finančni perspektivi 2014–2020, ki se ji bo kmalu izteklo že drugo leto, je končno tudi Slovenija začela potrjevati projekte. Še dobro, da je imela na »zalogi« 11 kohezijskih projektov, ki so bili prvi v vrsti še iz stare perspektive in jih je hitro lahko pognala v kolesje nove finančne perspektive, ki je za Slovenijo vredna 3,2 milijarde evrov. V novem obdobju napovedujejo veliko sprememb in predvsem drugačen odnos do evropskih sredstev. Bolj bodo pozorni na cilje. Iz enega vloženega evra jih pričakujejo več, več bo povezovanja med resorji, več vlaganja v razvoj in inovacije ter s tem povezano večjo konkurenčnost gospodarstva, ki bo tako lahko tudi ustvarjalo nova in predvsem kakovostna delovna mesta. Povezovalnost potrjujejo že prvi napovedani razpisi, saj se pričakuje prve skupne razpise ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Za zagon bolj raziskovalnih razpisov je odločilna strategija pametne specializacije, ki je v Sloveniji v primerjavi z drugimi članicami EU zelo dolgo nastajala, zdaj pa menda tudi Bruselj priznava, da je naša ena najboljših. Tudi to je lahko dobra popotnica za novo sedemletko črpanja evropskih milijard.