Prodaja NLB naj bi bila najkasneje do junija

Prihodnji teden se bodo nadzorniki SDH predvidoma seznanili s potekom priprav na privatizacijo NLB. V banki so pred dobim tednom dni dobili navodilo, naj čim prej pripravijo podatkovno sobo (data room), v kateri bodo za morebitne interesente pripravljeni vsi najpomembnejši podatki oziroma dokumentacija, na temelju katere se bodo odločili, ali v NLB vložiti denar.

V osmem nadstropju stolpnice, kjer je sedež NLB, imajo uslužbenci sektorja finančnih trgov te dni veliko dela. Potem ko vlada v dobrih dveh letih in pol ni storila ničesar, da bi z evropsko komisijo dosegla dogovor o odlogu zavez o prodaji banke do konca tega leta in ko odgovora ni dobila finančna ministrica Mateja Vraničar Erman ob njenem nedavnem obisku evropske prestolnice, v NLB močno hitijo. Pred dobrim tednom jih je presenetilo navodilo SDH, naj nemudoma »nadaljujejo priprave na prodajo«.

Slovenija bi za spremembe zavez morala uradno zaprositi evropsko komisijo, ki bi predloge nato ocenila skladno s pravili EU o državnih pomočeh. Takšne prošnje doslej ni bilo. Zato v evropski komisiji nočejo ugibati o podaljšanju ali postopkih, ki bi sledili, če rok ne bo spoštovan. Uradno pojasnjujejo, da spremljajo spoštovanje odločitve o državni pomoči iz 18. decembra 2013 in z njo povezanih zavez Slovenije.

Kdaj bodo šli do investitorjev, ni znano

Prodaja NLB naj bi bila maja ali najkasneje junija, prodajni postopek pa naj bi potekal po metodi prve javne prodaje delnic (IPO), in sicer na podlagi rezultatov poslovanja banke v lanskem letu, ki so dobri in naj bi pomagali dvigniti ceno. NLB naj bi imela po načrtih lani okoli sto milijonov evrov dobička, sicer dobršen del tudi na temelju sproščanja rezervacij iz minulih let, ki jih v prihodnje ne bo več toliko. Poleg tega, pravijo poučeni sogovorniki, bi ob zamiku prodaje morali revidirati rezultat poslovanja iz prvega tromesečja letos.

Kdaj bodo predstavitve investitorjem (road shows), ki so bili sprva predvideni za lanski julij v Londonu in New Yorku, a so bili nato odpovedani, še ni znano. Na izkupiček od privatizacije NLB bi lahko negativno vplivale tako tožbe glede prenesenih vlog Ljubljanske banke (LB), zaradi katerih na Hrvaškem potekajo sodni postopki proti LB in NLB, kot tudi odškodninske tožbe, ki so jih v Sloveniji vložili ob sanaciji leta 2013 izbrisani imetniki delnic in podrejenih finančnih instrumentov NLB. Samo v naši pisarni, pravi odvetnica Tanja Kek, smo vložili tožbe za 152 nekdanjih imetnikov obveznic in delnic NLB, d. d. »Od tega jih je bilo precej več imetnikov obveznic NLB26 (več kot 120). Na tožbe smo uvrščali po deset tožnikov, tako da smo namesto 150 tožb vložili 15,« je povedala odvetnica. Podatka o vrednosti vloženih odškodninskih tožb nima, tožbeni zahtevki pa po njenih besedah ne vključujejo le nominalne vrednosti izgubljene naložbe, temveč tudi neizplačane kupone. Ob sanaciji je bilo skupaj izbrisanega za okoli 600 milijonov evrov premoženja vlagateljev.

Komunikacija na osi Ljubljana–Bruselj

Včeraj je zakrožila novica, da je evropska komisija vložila tožbo proti Sloveniji zaradi kriminalistične preiskave v Banki Slovenije, povezane s sanacijo NLB. Evropska komisija se je odzvala na govorice in pojasnila, da niso začeli nobenih pravnih postopkov. Bruselj ima na razpolago dolgotrajni postopek v primeru kršitve evropske zakonodaje, ki lahko konča na sodišču EU.

Po Delovem razkritju o komunikaciji, izmenjavi pisem med Brusljem in Ljubljano, prejšnji teden so Slovenijo in ECB pozvali, naj konstruktivno sodelujeta. »Pravo EU mora biti v celoti spoštovano,« je pojasnila glasnica komisije. Evropska komisija je v zvezi s tem vprašanjem v stiku s slovenskimi oblastmi, »ne da bi se vpletala v nacionalne preiskave«. Naj spomnimo, da je predsednik ECB Mario Draghi julija lani po preiskavi v prostorih Banke Slovenije očital slovenskim organom nezakonito zaplembo gradiva ECB. Tudi predsednika evropske komisije Jean-Claude Junckerja je pozval, naj – odvisno od odziva Slovenije na njegove očitke – sprejme nadaljnje ukrepe.

Dva meseca za odgovor pred tožbo

V Bruslju možnosti vložitve tožbe niso zanikali. Na pravosodnem ministrstvu pa pojasnjujejo, da mora biti pred morebitno tožbo evropske komisije Slovenija o tem obveščena in imeti dva meseca časa za odgovor. Na strokovni ravni pa, kot smo razkrili v Delu konec januarja, med Brusljem in Ljubljano od decembra že poteka razjasnjevanje, ali Slovenija krši protokol o imuniteti. Slovenija je decembra prejela pismo evropske komisije, v katerem so izpostavili dileme glede imunitete ECB in s tem Banke Slovenije pri nas. Bruslju so odgovorili iz resorja ministra Gorana Klemenčiča, da »je o tem vprašanju že odločilo ljubljansko okrožno sodišče in je v svoji prvostopenjski odločitvi zamejilo vprašanje imunitete evropskih institucij v državi članici«. Ljubljansko okrožno sodišče je odločilo, da so bile hišne preiskave nacionalnega preiskovalnega urada v Banki Slovenije zakonite, da zasežena dokumentacija ne predstavlja arhiva ECB in da ni bilo nobene kršitve protokola o privilegijih in imunitetah.