Tiskane izdaje
Ameriška centralna banka Fed je pred kratkim minimalno dvignila ključno obrestno mero, dvig pa je postregel z na videz zanimivo reakcijo tudi na obvezniških trgih. Zahtevane donosnosti krajših in tudi daljših državnih obveznic ZDA so po dvigu nekoliko upadle, razlika med njimi pa se je povečala. To je najlaže razložiti tako, da so investitorji pričakovali, da bo Fed napovedal restriktivnejšo monetarno politiko.
Po drugi strani pa je treba upoštevati, da so v zadnjem četrtletju zahtevane donosnosti državnih obveznic ZDA že precej narasle in tudi razlika med daljšimi in krajšimi ročnostmi se je nezanemarljivo zmanjšala, tako da je nekoliko nenavadna reakcija s tega vidika razumljivejša.
Ključno, kakšen bo dvig v prihodnje
Pomembnejše ostaja vprašanje, kakšen bo proces dvigovanja ključne obrestne mere v prihodnje. Njena višina namreč pomembno vpliva na stroške zadolževanja podjetij, ta pa so predvsem v energetiki in surovinski panogi zaradi nizkih cen surovin že zdaj pod precejšnjim pritiskom.
Višji stroški zadolževanja bi jih le še dodatno obremenili in pričakovati je, še posebej če se bo svetovno gospodarstvo še naprej ohlajalo, zviševanje stopenj neplačil imetnikom obveznic.
Naval vplačnikov
Omembe vredna je tudi pojavnost za zdaj sicer maloštevilnih skladov v ZDA, ki so v zadnjem času začeli postopek likvidacije, saj zaradi navala vplačnikov, ki zahtevajo svoja sredstva, ob splošni relativno nizki likvidnosti na obvezniških trgih ne zmorejo prodajati svojih obveznic s povečini najnižjimi kreditnimi ocenami po cenah, ki jih imajo za tržne in upravičene.
Kako bo restriktivnejša politika Feda vplivala na finančne trge in realno gospodarstvo v ZDA ter širše, je v trenutnih okoliščinah težko natančno napovedati, jo bo pa vsekakor nekoliko omilila decembra prilagojena še ohlapnejša politika Evropske centralne banke.
