Dodatna pokojnina: pri enkratnem dvigu ob četrtino

Pripravili smo nekaj informativnih izračunov privarčevanih sredstev prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Objavljeno
17. januar 2013 19.09
Posodobljeno
18. januar 2013 05.00
Erika Repovž, gospodarstvo
Erika Repovž, gospodarstvo
Ljubljana - Varčevalci, ki se jim je konec lanskega leta izteklo desetletno obdobje in lahko dvignejo sredstva, ki so jih privarčevali do začetka letošnjega leta, so zdaj v dilemi: naj denar dvignejo, naj nadaljujejo z varčevanje, ali naj se odločijo za kaj tretjega. Da bi se lažje odločili, smo pripravili nekaj informativnih izračunov, ki kažejo tudi na višine obdavčitev v posameznih primerih.

Denimo, da ste moški stari 60 let. Lani ste se starostno upokojili in bili pred tem deset let vključeni v PDPZ. Stanje na vašem računu po desetih letih varčevanja je na dan 31. 12. 2012 znašalo 15 tisoč evrov. Vaša mesečna pokojnina znaša 700 evrov bruto in razen splošne olajšave nimate nobenih drugih olajšav. Kaj lahko naredite s sredstvi na vašem računu oziroma kakšne so vaše možnosti, ki prinašajo različne ugodnosti in tudi različne obdavčitve?

Izredno prenehanje zavarovanja – izplačilo sredstev v enkratnem znesku

Posameznik se v tem primeru lahko odloči za izplačilo sredstev v obliki enkratnega dviga. V tem primeru bo prejel 11.430 evrov. Znesek, ki predstavlja razliko do 15.000 evrov (3.570 evrov) bo plačal v obliki dohodnine, je pojasnil Dino Šterpin iz Modre zavarovalnice.

Redno prenehanje zavarovanja – izplačilo dodatne pokojnine

V tem primeru zavarovalnice omogočajo upokojencem izplačilo nekaj osnovnih oblik dodatnih pokojnin, vse so davčno ugodne, saj je z dohodnino obdavčena le polovica rente. Klasična renta se izplačuje v mesečnih obrokih od začetka veljavnosti rentnega zavarovanja do izteka življenja in ni predmet dedovanja. V našem primeru bi znašala mesečna doživljenjska dodatna pokojnina – renta z zgoraj navedenimi značilnostmi 65,32 evrov, efektivna obdavčitev dodatne pokojnine pa bi znašala 2,1 odstotka.

Klasična renta z zajamčeno dobo izplačevanja (5, 10, 15 ali 20 let), se izplačuje v mesečnih obrokih od začetka veljavnosti rentnega zavarovanja do izteka življenja. V primeru smrti pred iztekom zajamčene dobe izplačevanja so preostale mesečne rente do izteka zajamčene dobe predmet dedovanja.

Pospešena renta z omejenim jamstvom: izplačuje se od začetka veljavnosti rentnega zavarovanja do izteka življenja. V pospešeni dobi izplačevanja (2 - 10 let) je renta višja in se izplačuje mesečno, po izteku tega obdobja pa se izplačuje letno v višini 12 evrov. Zajamčena doba izplačevanja je 12 mesecev krajša od pospešene dobe izplačevanja. V primeru smrti zavarovanca pred iztekom zajamčene dobe izplačevanja, se renta do izteka zajamčenega obdobja izplačuje upravičencu ali dedičem.

Pospešena renta s polnim jamstvom pa se izplačuje od začetka veljavnosti rentnega zavarovanja do izteka življenja. Pospešena doba izplačevanja je enaka zajamčeni dobi izplačevanja (1 - 10 let). V tem obdobju je renta višja in se izplačuje mesečno, po izteku tega obdobja pa se izplačuje v enakem znesku vendar ne mesečno temveč letno. V primeru smrti zavarovanca pred iztekom zajamčene dobe izplačevanja, se renta do izteka zajamčenega obdobja izplačuje upravičencu ali dedičem.

Če se zavarovanec z istimi parametri upokoji letos (denimo junija) in do takrat plačuje mesečno premijo 110 evrov, bo imel za izplačilo enake možnosti. Sredstva, ki jih je privarčeval letos bodo namreč nižja od pet tisoč evrov – meje, pri kateri se posameznik lahko odloča med obema možnostma; dodatna pokojnina ali enkratno izplačilo.

In še pojasnilo: brezposelni nimajo nobenih posebnih pravic oziroma ugodnosti, kot so sprva predlagali nekateri izvajalci PDPZ. Do izplačila sredstev v enkratnem znesku lahko pridejo enako kot ostali: od sklenitve zavarovanja mora miniti 120 mesecev, izplačati pa je možno le sredstva, ki so bila vplačana do 31.12.2012. Sredstva, ki so bila vplačana po tem datumu, zavarovanec lahko koristi šele po upokojitvi.