Dokler naju advokat ne loči

Mlada zaljubljenca verjameta v večno ljubezen, a življenje ima kdaj z njima drugačne načrte, ki privedejo do ločitve. Takrat pride prav tudi dober pravni nasvet.

pet, 22.12.2017, 10:30
Pravna pisarna Planinšec 080 26 26

Večna ljubezen je nekaj najlepšega na svetu, a življenje nas uči, da so takšne pravljične ljubezni, ki trajajo do konca njunih dni, predvsem tema ljubezenskih filmov in romanov in ne resničnega življenja. In takrat, ko ljubezen izpuhti, je za oba bolje, da gresta svojo pot. Seveda to ni vedno tako enostavno, še posebej v primerih dolgotrajnih zvez, kjer se ob ločitvi odpirajo tudi nekatera pravno-premoženjska vprašanja. Nekaj takšnih pogostih vprašanj smo zastavili pravnim strokovnjakom iz pravne pisarne Planinšec in jih prosili za kratka pojasnila.

Ali obstajajo s pravnega vidika razlike med zunajzakonsko zvezo in uradno sklenjeno zakonsko zvezo?

Razlik ni, saj kot izhaja iz Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) se šteje, da ima dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, zanju enake pravne posledice po tem zakonu, kot če bi sklenila zakonsko zvezo, če ni bilo razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna. Pomembni so dejavniki kot je skupno bivanje, več let trajajoča zveza, simbolična »skupna zobna ščetka«, morebiti tudi skupni otroci itd. Seveda pa morajo biti izključeni zakonski zadržki: mladoletna oseba (razen z dovoljenjem Centra za socialno delo), duševna prizadetost osebe itd.

Kaj vpliva pri urejanju premoženjskih deležev obeh zakoncev?

Premoženjska razmerja med zakoncema ureja 51. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki pravi, da je premoženje, ki sta ga zakonca pridobila z delom v času trajanja zakonske zveze njuno skupno premoženje. Gre zakonsko domnevo oz. t. i. presumpcijo.

Upošteva se ne le dohodek vsakega zakonca, temveč tudi druge okoliščine, kot so pomoč, ki jo zakonec daje drugemu zakoncu, varstvo in vzgoja morebitnih otrok, opravljanje domačih del, skrb za ohranitev premoženja, vlaganje lastnih dohodkov, regresov v vse nepremičnine ali premičnine, prevzem morebitnih kreditov, podedovano premoženje, premoženje pridobljeno kot darilo od staršev, itd.

Omeniti velja tudi dejstvo, da imajo po večinski sodni praksi in tudi pravni teoriji vsa vlaganja enega zakonca z Zakonom o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR) v posebno premoženje drugega zakonca stvarnopravne učinke v primeru, če so dela, izvedena v času zakonske zveze spremenila stanje in vrednost nepremičnine v tolikšni meri, da je prišlo do očitne spremembe.

Kako se vse to medsebojno dokazuje?

V večini primerov se dokazuje delež pri delitvi premoženja s pritegnitvijo izvedenca ustrezne stroke, ki oceni vrednost vseh nepremičnin in premičnin ter recimo vrednost prispevka določenega zakonca v nepremičnino, če je drugi zakonec zemljiškoknjižni lastnik, nato plačilne liste, davčne napovedi, kreditne pogodbe, izpisek bančnih transakcij, po potrebi zaslišanje prič (načeloma družinskih članov).

Kakšen je postopek?

Če se zakonca sporazumeta, podpišeta sestavljen sporazum o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ali pa samo sporazum o delitvi premoženja. V nasprotnem primeru se vloži sprva opomin pred tožbo, z vsemi navedbami oziroma zahtevami, nato pa sledi seveda vložitev tožbe, v kolikor nasprotni udeleženec ne želi ustrezno ugoditi predlogom drugega udeleženca.

Pravna pisarna Planinšec 080 26 26