Tiskane izdaje
Predvideni sta bili dve spremembi: prvič, ukinitev postopnega zmanjševanja davčne stopnje od ustvarjenega dobička pri prodaji točk vzajemnih skladov (ki so ena od vrst kapitala, poleg njih so še delnice, deleži in nepremičnine) glede na trajanje imetništva. In drugič, ukinitev oprostitve za plačilo tega davka za tiste, ki naložbo držijo več kot dvajset let. In to brez prehodnega obdobja za tiste vlagatelje, ki so se za naložbo odločili z obljubo po drugačnih davčnih pogojih.
V Triglav Skladih so poudarili, da je bilo predvideno, da bi se z Zujfom leta 2013 povečana krizna davčna stopnja za dobičke, ustvarjene s prodajo prej kot v petih letih od nakupa, leta 2016 vrnila s 25- na 20-odstotno stopnjo, namesto tega pa jo je ministrstvo hotelo posplošiti na vse ustvarjene dobičke.
Tega zdaj ne bo in tako bodo vlagatelji ob prodaji naložbe še naprej plačevali davek od dobička v višini 25 odstotkov za naložbe, prodane prej kot v petih letih od nakupa, 15 odstotkov ob prodaji po desetih letih, deset odstotkov, če bodo točke imeli v lasti do 15 let in pet odstotkov ob 20-letnem vlaganju. Za naložbe z daljšim časovnim horizontom davka na dobiček ni.
Večina vlagateljev ni špekulantov, skrbijo za starost
Družbe za upravljanje so dvignile glas zaradi navedb ministrstva v pojasnilih k padlim spremembam zakona, da so tovrstni dobički »praviloma koncentrirani v razredu davčnih zavezancev z visokimi dohodki. Zaradi tega vsaka oprostitev oziroma ublažitev sistema obdavčevanja kapitalskih dobičkov zagotavlja davčne ugodnosti predvsem davčnim zavezancem z visokimi dohodki.
Karmen Rejc, direktorica združenja družb za upravljanje, pravi: »V vzajemnih skladih to ne drži. Velika večina vlagateljev je iz srednjega dohodkovnega razreda. Sklenjene imajo tako imenovane varčevalne račune in vsak mesec vplačujejo manjše zneske. Namen teh vlagateljev je, da bi nekaj privarčevali za starost, bolezen, šolanje otrok ali kaj podobnega.« V Triglav Skladih in KBM Infondu navajajo, da prek varčevalnih računov v slovenske vzajemne sklade vlaga približno 40.000 posameznikov, vsak mesec se jih pridruži še kakih tisoč.
»Ljudi, ki vsak mesec nalagajo nekajdesetevrske zneske za dolgoročne namene, najbrž ne moremo uvrščati v najbogatejši sloj, niti se ne strinjamo, da so kapitalske naložbe rezervirane le zanje,« je poudarila Lavra Munda Slaček iz KBM Infonda in opozorila na pomen dolgoročnega varčevanja, ki se ga zaveda vse več ljudi.
Letošnja raziskava Združenja družb za upravljanje kaže, da se po petnajstih letih že 80 odstotkov vseh anketiranih zaveda, da bodo morali za svojo starost poskrbeti sami, vendar se za varčevanje za ta namen še vedno odloča le 42 odstotkov delovno aktivnih. Večina sredstva vlaga v pokojninske sklade, 12 odstotkov pa v vzajemne sklade.
Tudi Rejčeva iz združenja družb za upravljanje opozarja, da ti vlagatelji niso davčni špekulanti, ampak resni in odgovorni državljani, ki hočejo poskrbeti za svojo prihodnost ter nočejo postati breme države in prejemati socialnih transferjev po upokojitvi, propadli predlog novela zakona pa je bil v nasprotju z deklariranimi izjavami, da je treba spodbujati varčevanje prebivalstva za starost. Dajala je nasprotno sporočilo, da je najbolje vse zapraviti in potem čakati na socialne transferje.
Spodbujamo k varčevanju, nato ljudi za to kaznujemo
Glavni problem predlagane reforme pa po ocenah vseh sogovornikov ni bil toliko stopnja obdavčitve, kot sta bili retrogradnost in nekonsistentnost. Ena ključnih vlog fiskalne politike države je namreč tudi spodbujanje želenih vedenj. »Pred dobrimi desetimi leti smo državljanom začeli govoriti, da bodo morali sami poskrbeti za svojo starost, da morajo dolgoročno varčevati. Zdaj bi jih pa kaznovali za to,« je ponazorila Lavra Munda Slaček in poudarila pomen stabilnega davčnega okolja.
»Davčna zakonodaja ni namenjena določanju, katera naložba je za posameznika smotrna. Vsekakor pa se zavzemamo za celovito, tudi davčno, spodbujanje dolgoročnih oblik varčevanja in odprava obdavčitve kapitalskih dobičkov po neki, ustrezno dolgi dobi imetništva se nam zdi smiselna,« je bil kratek Luka Podlogar, predsednik uprave KD Skladov.
Kruno Abramovič, predsednik uprave NLB Skladov, je po napovedi umika nesojene reforme dejal, da je bila »tako skrajna, da si celo zainteresirani vlagatelji niso znali predstavljati, kakšna bo končna različica predloga zakona, ponujena v sprejetje poslancem. Če bi bil vložen tak predlog, bi bili učinki zelo kmalu zelo veliki. Vlagatelji, ki so varčevalci že več kot pet let, bi izkoristili davčno arbitražo in izplačali te prihranke že letos. Takšni predlogi, predvsem pa njihova pogostnost v Sloveniji, gotovo niso pozitivni za dolgoročne varčevalce. Predvsem je bilo pri konkretnem predlogu problematično to, da je celotno breme povečanja pobranega davka prevalil izključno na dolgoročne varčevalce, saj je obdavčitev za kratkoročna varčevanja (do pet let) ostala nespremenjena.«
