Tiskane izdaje
Ljubljana – Konec leta oziroma v začetku prihodnjega leta bi lahko pod okriljem Banke Slovenije zaživel centralni kreditni register, kjer bo mogoče na enem mestu najti vse podatke o dolgovih in kreditnih tveganjih tako fizičnih kakor pravnih oseb.
To namreč uvaja predlog zakona o centralnem kreditnem registru, ki ga bodo poslanci na pristojnem odboru obravnavali danes. Osnovni namen vzpostavitve osrednje zbirke podatkov o kreditnih tveganjih in drugih izpostavljenostih poslovnih in fizičnih oseb je, da naj bi kreditodajalcem omogočala učinkovitejše obvladovanje kreditnih tveganj.
Širitev zavezancev
Doslej so si banke tovrstne podatke že izmenjevale za fizične osebe, po novem pa naj bi bile v skupno bazo vključene tudi pravne osebe, saj je po navedbah ministrstva ravno čezmerna izpostavljenost do njih največ prispevala k visokemu deležu slabih terjatev, zaradi česar je bilo treba banke sanirati.
Po predlogu vlade naj bi se razširil tudi krog tistih, ki bodo imeli vpogled v podatke. V sistem naj bi bile najprej vključene banke, v naslednjih štirih letih pa še lizing in factoring hiše ter različni drugi ponudniki kreditov na trgu, tudi denimo trgovine, vsi pa bodo imeli možnost dostopa do podatkov o vseh dolžniških poslih stranke, torej posojilih, zadolženosti, preseganju dovoljenih limitov, stečajih, zamudah pri plačilu, izvršbah, prevzetih poroštvih in drugih izpostavljenostih.
Zakonodajno-pravna služba je v svojem mnenju o vladnem predlogu opozorila na številne nejasnosti in nedoslednosti predlaganega zakona, zato je koalicija k predlogu že vložila vrsto dopolnil, ki pa so bolj ali manj pravno-tehnične narave. Ta dopolnila med drugim predvidevajo, da se bodo v kreditnem registru beležile več kot 90-dnevne zamude plačil, ki presegajo 25 evrov in ne 10 evrov, kot je sprva predvidela vlada. Prav tako naj bi bila v registru zavedena vsa zavarovanja, ne le poroštva, garancije in druga, ki so izrecno navedena v predlogu.
Strah pred zlorabami
A ker se bo krog tistih, ki bodo imeli vpogled v podatke, po novem precej razširil, so v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) zaskrbljeni, saj menijo, da obstaja možnost zlorabe podatkov. Zlasti jih skrbi množica malih ponudnikov kreditov, včasih tudi oderuških. Kot ugotavlja Boštjan Krisper iz ZPS, njihovih pripomb za zdaj poslanci niso upoštevali. V ZPS prav tako menijo, da zakon ne izkorišča dovolj možnosti za boljši nadzor na trgu v luči zaščite potrošniških pravic.
Tako na ministrstvu za finance kot na Banki Slovenije menijo, da zakon prinaša ustrezne mehanizme, ki lahko zlorabe preprečuje in jih sankcionira.
»Predlog zakona predvideva visoke kazni za subjekte in odgovorne osebe pri teh subjektih, ki uporabijo podatke v nasprotju z zakonom. Sicer pa se vsak dostop do podatkov beleži s celovito revizijsko sledjo tako, da je mogoče vsak trenutek vedeti, kdo, kdaj in s kakšnim namenom je vpogledal v podatke določenega posameznika ali poslovnega subjekta. Pred vključitvijo novega člana sistema izmenjave informacij se pri takem članu opravi pregled izpolnjevanja zahtevanih kriterijev varovanja podatkov,« so pojasnili na Banki Slovenije. Kazni za kršitev naj bi znašale od 5000 do 150.000 evrov, do podatkov pa naj bi dostopale le pooblaščene osebe, vsi podatki pa bodo zaupni.
Kontrola lastnih podatkov
Predlog zakona predvideva, da bodo vpogled v podatke o sebi v centralnem kreditnem registru imeli tudi kreditojemalci – torej fizične kot pravne osebe. Kot je razumeti, zato, da bodo lahko preverili pravilnost teh podatkov.
Sicer pa naj bi centralni kreditni register služil tudi Banki Slovenije za opravljanje njenih nalog, za čezmejno izmenjavo podatkov in tudi za izboljšanje procesov ocenjevanja in obvladovanja kreditnih tveganj.
