Tiskane izdaje
Pozornost vlagateljev je v zadnjih mesecih usmerjena pretežno na razvite trge, a dejstvo je, da so delnice na trgih v razvoju letos povprečno za okoli pet odstotnih točk donosnejše od delnic z razvitih trgov (merjeno v evrih). Poglejmo, kakšna je gospodarska aktivnost štirih večjih ekonomij trgov v razvoju, znanih pod kratico BRIK (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska).
Kitajska, največje gospodarstvo po metodi kupne moči, je lani na papirju dosegla 6,7-odstotno rast BDP. Vladni cilj je bil s tem izpolnjen in glede na »moč« njihovih napovedi bo gospodarstvo letos zraslo za okoli 6,5 odstotka. Če smo skeptični do uradne ocene rasti gospodarstva, se lahko opremo na podatke o gibanju industrijske proizvodnje (šestodstotna rast), investicij v stalna sredstva (8,9-odstotna rast) ali o proizvodnji električne energije (približno sedemodstotna rast). Ti zrcalijo povsem solidno rast. Indija, ki je po kupni moči četrto največje gospodarstvo, je lani po rasti BDP prehitela Kitajsko. Padajoča stopnja rasti cen je centralni banki omogočila dve znižanji obrestnih mer v preteklem letu, kar je spodbudno vplivalo na gospodarsko aktivnost.
Sedemodstotna rast sicer ni maksimum, ki ga je bila Indija zmožna v zadnjih letih, še vedno pa gre za najvišjo rast med večjimi svetovnimi ekonomijami. Novembra lani je premier Modi v boju proti ponarejanju denarja in financiranju nelegalnih aktivnosti izvedel zamenjavo dveh bankovcev, ki sta pomenila 86 odstotkov vrednosti vseh bankovcev v obtoku. Po decembrskem šoku si je gospodarstvo letos opomoglo, napovedi rasti BDP konec leta pa segajo vse do 6,8 odstotka.
Rusija je lani imela ničelno gospodarsko rast. Padec cen nafte in sankcije so botrovali recesiji leta 2015, ki pa jo država počasi premaguje. Anketni kazalniki gospodarske aktivnosti kažejo na krepitev rasti, vztrajno pa se zmanjšuje tudi zadržanost potrošnikov. Surovinsko krizo je občutila tudi Brazilija, kjer pa so politične afere še dodatno poglobile recesijske razmere.
Novemu predsedniku Temerju je uspelo vzpostaviti tako politično stabilnost, da dogajanja v vladi in parlamentu ne spremljamo več dnevno. Poslovno zaupanje se počasi krepi, napovedi letošnje rasti BDP pa kažejo, da bo po dveh letih spet pozitivna.
