Tiskane izdaje
Ameriški index Dow Jones je 19. oktobra 1987 v kaotičnem trgovanju potonil za 23 odstotkov v le enem dnevu. Ta dan je bil zabeležen kot črni ponedeljek v zgodovini ameriške borze. Na zlom je vplivalo več dejavnikov, največji pa je bil v vse večji kompleksnosti trga, trgovanje z algoritmi in vzvodi ter relativno novimi strategijami in terminskimi pogodbami.
Točno 30 let kasneje je indeks Dow Jones prilezel čez zgodovinskih 23.000 točk. Verjetno je dovolj jasno, da je delniški trg zdaj še kompleksnejši, kot je bil, z več vzvodi, več raznovrstnimi skladi, strategijami in algoritmi, ki ustvarjajo likvidnost, ki je sicer ne bi bilo. Črni dnevi bodo seveda spet prišli, težko pa je napovedati, kdaj.
Za zdaj je delniški trg v precejšnjem bikovskem trendu, kar je prisotno tudi na naftnem trgu. Analitiki ocenjujejo, da ima cena nafte še potencial rasti, predvsem zaradi krivulje povpraševanja, visoke skladnosti novega dogovora o omejitvi črpanja držav članic Opec ter tudi manjše načrtovane proizvodnje v ZDA. Dodatno ceno nafte v zadnjih tednih poganjajo še spopadi v Iraku, kjer je črpanje okrnjeno.
Opec si prizadeva za omejitev črpanja do marca 2018, verjetno pa je celo podaljšanje do konca prihodnjega leta. To je tudi zadostno obdobje, da se bo s trga umaknila obsežna zaloga ter da bo dokončno prišel v ravnovesje. Ameriške zaloge so se v preteklem tednu spet zmanjšale, tokrat za 5,7 milijona sodov, na 468 milijonov. Za dober milijon sodov se je zmanjšala tudi ameriška proizvodnja, večinoma zaradi hurikana Nate, ki jo je povzročilo zaprtje morskih črpališč.
Tudi zasedenost rafinerij se je zmanjšala na 84,5 odstotka, kar je najmanj od leta 2011. Cene nafte ob takšnih objavah seveda zanihajo, saj so tudi na naftnem trgu prisotni nekateri izmed največjih skladov tveganega kapitala, ki s svojimi velikimi pozicijami ustvarjajo spremembe v cenah in izkoriščajo takšne anomalije na trgu.
