Drsi bi lahko črpala sredstva za drugi tir

Na ta način bi lahko »rešili« sredstva, ki jih 2TDK zaradi sodnih postopkov še ne more črpati.
Objavljeno
06. marec 2018 16.48
Proga
Ba. Pa., STA
Ba. Pa., STA
Ljubljana – Slovenija je Evropski komisiji predlagala prenos pravice do porabe evropskih sredstev, ki so namenjena pripravljalnim delom za drugi tir, iz projektnega podjetja 2TDK na Direkcijo RS za infrastrukturo (Drsi). Na ta način bi lahko po besedah državnega sekretarja Jureta Lebna »rešili« sredstva, ki jih 2TDK zaradi sodnih postopkov še ne more črpati.

Izvajanje projekta drugi tir med Divačo in Koprom je zaenkrat nemogoče zaradi neuveljavitve zakona o drugem tiru. Pobudnik referenduma o omenjenem zakonu Vili Kovačič namreč na vrhovnem sodišču izpodbija izid referenduma, ki je pokazal v prid zakonu. Javna obravnava bo prihodnji teden.

Pogovori z Evropsko komisijo medtem po besedah državnega sekretarja na infrastrukturnem ministrstvu in vodje projekta drugi tir Lebna tečejo naprej. V sklopu teh si Slovenija prizadeva »rešiti« že pridobljenih 44 milijonov evrov evropskih sredstev za pripravljalna dela.

Pravico do črpanja teh sredstev ima namreč projektno podjetje 2TDK, ki pa zaradi neuveljavitve zakona o drugem tiru še nima potrebne koncesije. Leben je danes pojasnil, da so v Bruselj poslali predlog o aneksu k pogodbi o financiranju, s katerim bi pravico do porabe sredstev iz 2TDK prenesli na Drsi in na ministrstvo za infrastrukturo. Na ta način bi po Lebnovih besedah še sledili časovnici projekta, ki so jo zastavili na ministrstvu.

Dotaknil se je tudi črpanja 109 milijonov evrov, ki jih je Slovenija pridobila v okviru kombiniranega, t.i. blending razpisa. Tudi glede teh še poteka usklajevanje pogodbe o financiranju. Komisiji smo predlagali, da v delu, ki govori, da finančni vložek zagotovita Slovenija in Madžarska, piše Slovenija in druga evropska država, je pojasnil Leben.

Kot je dodal, je slovenska stran primorana iskati rešitve, saj je Madžarska v luči medijskega in političnega pritiska »slabe volje«. Dejal je, da so sicer sosednji državi predlog terminov za šest krogov pogajanj že poslali, v kratkem si obetajo odgovor.

»Računamo, da bi lahko v maju pripravili poročilo za vlado o poteku pogajanj in upam, da bi lahko v tem mandatu vsaj parafirali meddržavni sporazum,« je dejal Leben.

Na ministrstvu so medtem razočarani nad rezultati javnega poziva za posredovanje predlogov za člane projektnega sveta za civilni nadzor nad izvajanjem projekta. Kot je dejal, je šlo v času sprejemanja zakona in tudi v referendumski kampanji veliko komentarjev v smeri, da je takšen nadzor potreben, na razpis pa so prispele le tri popolne prijave.

»Še vedno si želimo, da naredimo nek nov korak pri razvoju infrastrukturnih projektov glede nadzora javnosti in smo se odločili, da bomo poziv ponovili. Računam, da bi bilo gradivo v naslednjih 14 dneh potrjeno na vladi in bi v aprilu svet za civilni nadzor zaživel,« je dejal Leben. Pogoje poziva bodo nekoliko spremenili, strokovni kriteriji pa bodo ostali.