Tiskane izdaje
Ljubljana – Davčni zavezanci se bodo v sistem davčnih blagajn vključevali še vse leto. To namreč pričakujejo v finančni upravi, kjer ocenjujejo, da se bo število uporabnikov postopoma povzpelo do 60 tisoč, morda celo do 80 tisoč. Zdaj je v sistem vključenih 40.283 izdajateljev računov. Velik del razlike med pričakovanim in sedanjim številom uporabnikov naj bi zapolnila društva.
Društva še pridejo v sistem
»Nekateri davčni zavezanci ne uporabljajo davčnih blagajn, ker še ne izdajajo računov ali pa ne poslujejo z gotovino. V takšnih primerih gre najverjetneje za razna društva, nevladne organizacije in ostale davčne zavezance, ki so sezonsko naravnani ali pa tudi sicer gotovinske račune izdajajo zelo redko,« predvidevajo v finančni upravi, kjer redno spremljajo vključevanje novih uporabnikov v sistem obveznega potrjevanja računov prek informacijskega sistema finančne uprave. To je od 2. januarja letos obvezno, kadar prodajalec blaga ali storitev za plačilo dobi gotovino. Po zakonu o davčnem potrjevanju za gotovino ne štejejo le evrski bankovci in kovanci, ampak tudi plastični denar in čeki, na kratko vse, česar ni mogoče opredeliti kot neposredno nakazilo na transakcijski račun prodajalca ali izvajalca storitev.
»Pri nas v društvu smo doslej še uporabljali vezano knjigo računov z uradnimi oznakami finančne uprave. Namensko digitalno potrdilo smo namestili na računalnik, ki ga uporabljamo za društvo. Opravili smo tudi prijavo poslovnih prostorov, kot zahteva zakon – to moraš narediti, preden prek informacijskega sistema potrdiš prvi račun. ‛Pošifrirali smo tudi vse drugo, kar je treba: poleg poslovnega prostora smo določili tudi oznako za blagajnika društva in za njegovo davčno številko. Njegovo osebno davčno številko sme namreč videti le finančna uprava, na računu za stranko pa mora biti vidna le oznaka zanj,« našteva predstavnik Filatelističnega društva Ljubljana Boštjan Petauer.
Majhni ne bodo zmogli
Že decembra, ko se je bilo mogoče v informacijski sistem finančne uprave vključiti poskusno, so tudi v ljubljanskem filatelističnem društvu preverili, ali delujejo vse nastavitve, ki so jih opravili. »Preskusili smo tudi, kako deluje brezplačni program miniblagajna na spletni strani finančne uprave. »Sistem mi je všeč, mislim pa, da je postopek za vnašanje podatkov o računih iz vezane knjige kar zapleten, posebej za tiste, ki dela z računalniki niso navajeni,« ugotavlja Boštjan Petauer, ki poudarja, da sta vse nastavitve na računalniku opravila s kolegom iz društva, ki zna delati z računalnikom, sam pa se dobro spozna na zakonske določbe o računih. Društvom nasploh svetuje, naj si za te opravke priskrbijo pomočnike, če med njimi ni v računalništvu podkovanih članov. Sami nameravajo miniblagajno že kmalu uporabljati za vse storitve, ki jih omogoča.
Sogovornik je prepričan, da bo marsikatero manjše društvo raje nehalo delati, kakor da bi se ukvarjalo s potrjevanjem računov, saj preprosto nimajo ljudi, ki bi to znali: »Poznam že več takšnih primerov. Predstavljajte si, da imajo nekatera upokojenska društva, pa en samo ta, le nekaj članov, zvečine starejših ljudi, ki vse za društvo delajo prostovoljno. Zdaj pa naj bi se blagajnik, ki je prej enkrat na leto zbral članarino, ukvarjal z davčnimi blagajnami in tvegal, da zastopnik in društvo plačalo visoko kazen, če bo naredil napako? Saj ta majhna društva niti nimajo toliko denarja, kot znašajo kazni.«
Računi se niso razširili
Pred vezano knjigo računov, ki je obvezna od 31. januarja 2015, so društva uporabljala tako imenovane paragonske bloke, ki niso imeli uradnih oznak. Potrdila iz vezane knjige morajo najpozneje v desetih delovnih dneh prek spleta vnesti v informacijski sistem finančne uprave. »Toda zakon zdaj predvideva, da bodo smeli ročno izpisane račune izdajati le še do 31. decembra 2017, od 1. januarja 2018 pa bodo za vse izdajatelje računov, od najmanjših do največjih, obvezne elektronske davčne blagajne. Prepričan sem, da bo to pokopalo še več majhnih društev, ki imajo neznaten obseg pridobitne dejavnosti in na leto izdajo zanemarljivo malo računov,« opozarja upokojeni davčni svetovalec Boštjan Petauer. Ministrstvu za finance predlaga, naj zakon spremeni tako, da bo ročno izpisane račune iz vezane knjige dovolilo tudi po 1. januarju 2018, in določi mejo prihodkov, do katere se v sistem blagajn ni treba vključiti.
Obveznosti, ki so jim jih naložile davčne blagajne, so povzročile številne odzive v društvih, pa tudi razpravo, zakaj morajo svojim članom izdajati račune tudi za minimalne zneske. Po pojasnilih finančne uprave so društva, majhna in velika, račune še vedno dolžna izdajati le za tiste storitve, za katere so jih izdajala do konca leta 2015 pred uvedbo davčnih blagajn: »Zakon o davku na dodano vrednost (DDV) določa, kdaj mora društvo izdati račun. Z uvedbo davčnih blagajn na področju predpisov o DDV glede obveznosti izdajanja računov ni bilo sprememb. To pomeni, da prek zakona o davčnem potrjevanju računov društvom niso bile naložene nove obveznost, v katerih primerih so dolžna izdati račun.« Zakon o davčnem potrjevanju je izdajateljem, ki so že bili dolžni izdajati račune, naložil, da jih morajo označiti prek sistema davčnih blagajn, kadar plačilo dobijo v gotovini.
Inšpektorji jih opazujejo
Med društvi so velike razlike: planinska, na primer, ki upravljajo s kočami, imajo tudi precej gostinskega prometa, prav tako upokojenska, ki so odprla svoje »bifejčke«. Zakon o društvih določa, ob katerih pogojih sme društvo opravljati pridobitno dejavnost, zakon o davku na dodano vrednost pa, za katere transakcije mora izdajati račune. Za vsa društva oziroma njihove zveze veljajo enaka načela, dodajajo v finančni upravi. Ker so društva torej v večjem ali manjšem obsegu tudi davčni zavezanci, nanje »pazijo« finančni inšpektorji: »V letih od 2011 do 2015 smo opravili 262 nadzorov pri 216 društvih. Pri tem smo ugotovili za 1,2 milijona evrov dodatnih davčnih obveznosti – DDV, dohodnine, prispevkov za socialno varnost in davka od dohodkov pravnih oseb.« Nepravilnosti so našli v 77 odstotkih nadzorov.
Društva morajo enkrat na leto oddati povzetke svojih letnih poročil agenciji za javno pravne evidence in storitve (Ajpes). Do konca marca bodo poročala o letu 2015, za zdaj pa so dosegljivi zbirni podatki za leto 2014, v katere je vključeno 22.568 društev.
