Tiskane izdaje
Ljubljana − Kaj pomeni, da društvo blago ali storitve prodaja priložnostno, se sprašujejo v društvih in nevladnih organizacijah, kjer proučujejo pravilnik, s katerim jim namerava ministrstvo za finance pomagati, tako da malim nepridobitnim ustanovam ne bo treba izdajati računov. Tudi pravniki in davčni svetovalci ugotavljajo: povedati morajo, kaj je zanje občasno.
Računa jim ne bo treba izdati, toda ...
Center za nevladne organizacije (CNVOS), Planinska zveza Slovenije, združenje društev upokojencev (Zdus) in Olimpijski komite Slovenije so skupaj pripravili spremembe zakona o davčnem potrjevanju računov, ki je obvezno od 2. januarja. Vsi ponudniki blaga in storitev, ki so po zakonu o davku na dodano vrednost dolžni izdajati račune, morajo te zdaj potrditi prek informacijskega sistema finančne uprave. Izjeme, ki jim računov ni treba izdajati, našteva pravilnik o izvajanju zakona o DDV.
Podpisniki skupne pobude društev in nevladnih organizacij ministrstvu za finance predlagajo, naj iz sistema davčnih blagajn izvzame nepridobitne ustanove, pri katerih letni prihodki ne presežejo 10.000 evrov. Napovedali so, da bodo med strankami v državnem zboru poiskali zaveznico, ki bo povzela njihovo pobudo in jo kot predlog zakona izročila v zakonodajni postopek. »Počakali bomo nekako do sredine maja, da bomo videli, kaj se bo zdaj dogajalo z rešitvijo, ki jo ponuja ministrstvo za finance,« pravi direktor CNVOS Goran Forbici.
Ministrstvo za finance namreč do 5. maja sprejema pripombe k osnutku pravilnika, a če bo ostalo pri sedanji vsebini, računov ne bo treba izdajati tudi nepridobitnim društvom in nevladnim organizacijam, ki posameznikom na leto prodajo za največ 5000 evrov blaga in storitev. Dodatni pogoj je, da prodajo opravljajo priložnostno. Ta opis pa je spet vznemiril tiste, ki naj bi jim prek pravilnika pomagali.
Meja pri 5000 evrih sprejemljiva, lahko bi bila višje
Po besedah direktorja CNVOS Gorana Forbicija je omejitev vrednosti prodaje na 5000 evrov blaga in storitev zanje sprejemljiva: »Pri teh društvih in nevladnih nepridobitnih organizacijah, ki imajo do 10.000 evrov letnih prihodkov, prodaje tako ali tako ni več kot za 5000 evrov.« Njihovi pravniki pa zdaj preverjajo, kaj pomeni dodatna omejitev, po katerih bo ob predpisani zgornji meji pogoj tudi, da je prodaja blaga in storitev priložnostna. »Kaj to pomeni? Pri zakonih je bolje vedeti, s čim imamo opraviti. Ta beseda nam torej povzroča težave, tudi našim pravnikom,« pravi Forbici. Za primer navaja malo upokojensko društvo, ki na leto pripravi tri ali štiri delavnice, za vsako od članov pobere po nekaj evrov: »Vsota je majhna, ni pa mogoče reči, da delavnice prirejajo priložnostno, ampak redno. To gotovo ni priložnostno početje, ampak redno.«
Upokojeni davčni svetovalec Boštjan Petauer − ki opravlja pomembne naloge v ljubljanskem filatelističnem društvu in tudi na ravni filatelistične zveze − od uveljavitve zakona o davčnih blagajnah opozarja, da bodo za mala društva preveliko breme, ne le zaradi izdatkov, ampak tudi zaradi odgovornosti, ki jo nalaga blagajnikom v društvih. Vsaj eno filatelistično društvo je že zaprlo vrata, ker novim predpisom ni bilo kos, pravi. »Spremembe v pravilniku gredo v pravi smeri, ne vem pa, zakaj morajo tudi takrat, kadar želijo pomagati, z neko birokratsko podrobnostjo otežiti rešitev. Natančno morajo določiti, kaj pomeni dikcija priložnostno, torej občasno. Najbolje je, da to besedilo izpustijo, dovolj je, če pravico omejijo na določen znesek prodaje,« pravi sogovornik. Tudi zanj je 5000 evrov sprejemljiva meja za mala društva, meni pa tudi, da državni proračun ne bi bil oškodovan, če bi jo zvišali na 7500 ali 10.000 evrov. Meni, da bi se morali zgledovati pri sosedih Avstrijcih, ki so davčne blagajne uvedli 1. januarja: dolžni so jih uporabljati zavezanci, ki imajo nad 15.000 evrov letnega prometa, od tega vsaj 7500 evrov v gotovini.
Na MF pojasnjujejo: Nikakor po vnaprej določenem redu
Za pojasnilo, kaj zanje pomeni priložnostno, smo prosili ministrstvo za finance, kjer poudarjajo: »Pomembno je, da je izpolnjen tudi kriterij priložnostne dobave − na primer dvakrat, trikrat na leto, nikakor pa ne po vnaprej določenem programu oziroma v natančno določenem terminu. Primeri takih dobav so na primer prodaja koledarjev gasilskih društev, organizacija izleta v okviru društva, vstopnice za koncert …« O priložnostni prodaji ni mogoče govoriti, dodajajo na ministrstvu, ko društva v svojih barih »kontinuirano prodajajo hrano in pijačo«.
