Tiskane izdaje
Ljubljana – Finančni minister Janez Šušteršič ne skriva zadovoljstva: v pogajanjih s KBC je dosegel tako ugodno nakupno ceno za belgijski delež NLB, da bo čez čas, ko bo banka očiščena in sanirana, pri njeni prodaji lahko celo nekaj zaslužil. Ali vsaj pokril strošek za njeno zadnjo dokapitalizacijo.
Zakaj sploh prodaja? Belgijska KBC, ki ima v lasti 22 odstotkov NLB, namerava iz te naložbe izstopiti že vsaj od leta 2009. Zaradi očitane neupravičene državne pomoči se je bila prisiljena dezinvestirati. V strateškem načrtu, ki ga je uskladila z evropsko komisijo, je na seznamu naložb za prodajo tudi NLB, in to je KBC sklenila unovčiti do konca tega leta. Ker za zgolj dobro petino banke, ki povrhu potrebuje sanacijo, ni našla interesenta, skupna prodaja državnega deleža in deleža KBC pa ni prišla v poštev, je naložbo ponudila slovenski državi.
Cena, ki jo je Slovenija dosegla na pogajanjih, je ugodna: en evro za delnico ali 2,76 milijona evrov za celotni delež. Minister Šušteršič je danes poudaril, da je taka cena rezultat pogajanj in ne izraža realne vrednosti banke; KBC je na začetku pogajanj pričakovala, da bo iztržila več. Za državo, ki je večinska lastnica NLB, je nakup zanimiv, ker bo kot od zdaj kar 86-odstotna lastnica banke lahko sama sprejemala vse pomembne odločitve (tudi o prenosu terjatev na slabo banko) in učinkoviteje iskala novega dolgoročnega investitorja. In konec koncev – v celoti ali do 25 odstotkov lastništva – izstopila iz banke ter zagotovila vsaj delno povračilo davkoplačevalcem za njihove neprostovoljne naložbe (dokapitalizacije).
Sporazum o prodaji sta partnerja dosegla v četrtek, postopek pa naj bi dokončno izvedli leta 2013, pred tem pa mora presoditi koncentracijo še urad za varstvo konkurence. Po 31. decembru bosta okrnjena tudi uprava in nadzorni svet NLB, saj so trije Belgijci podali odstopne izjave: člana nadzornega sveta John Hollows in Riet Docx ter član uprave Guy Snoeks. Današnja dokapitalizacijska skupščina NLB naj bi potekala po načrtih, po Šušteršičevih besedah pa je že v kratkem mogoče pričakovati novo skupščinsko sejo, na kateri bodo dopolnili nadzorni svet.
KBC izstopa iz NLB z izgubo v skupni vrednosti približno 530 milijonov evrov. Šušteršič je dejal, da se je upravičeno vprašati, koliko je kot zasebna solastnica sodelovala pri reševanju položaja banke. V dokapitalizacijah običajno ni sodelovala in omenjeni znesek je »cena, ki jo je banka plačala, ker skupaj z državo lastniške funkcije ni opravila bolje«. Slovenska država je v času krize v NLB vložila približno 700 milijonov evrov. Čeprav je KBC svoj vložek v NLB že izgubila, ima slovenska država možnost, »da s prestrukturiranjem banke in drugačnim upravljanjem dobi vsaj del svojega vložka povrnjen«.
Ko bo NLB čista in zdrava, ji bo država poiskala ženina
Ključ do preobrata je tudi današnja dokapitalizacijska skupščina NLB. Dokapitalizacijo v višini 375 milijonov (z izdajo 25 milijonov delnic po 15 evrov) predlagata uprava in nadzorni svet banke, ker menita, da bo banka zaradi pričakovane letošnje izgube, slabitev in rezervacij potrebovala dodatni kapital.
Šušteršič je poudaril, da trenutno ni nobene uradne zahteve regulatorja, da bi bilo ta kapital treba zagotoviti že do konca leta. »Zato,« poudarja, »bo država kot največja lastnica na skupščini zagovarjala stališče, da dokapitalizacija trenutno še ni nujna. Pričakuje pa, da bo banka zdaj storila vse, kar lahko stori za izboljšanje svojega kapitala. Ob tem bo država storila vse za uveljavitev zakona o slabi banki.«
Pričakovanja lastnika
Država od banke pričakuje ukrepe za čimprejšnjo prodajo nestrateškega premoženja. Gre za stanovanja ter poslovne nepremičnine in deleže v podjetjih, ki jih je banka pridobila z unovčitvijo zavarovanj za neizterjana posojila. Čim prej – čeprav bo morda prodaja ponekod pomenila kapitalsko izgubo, a »imeli bomo vsaj čisto sliko«.
Drugo je jasen časovni načrt zapiranja nedonosnih hčerinskih družb v tujini, na Balkanu in v Zahodni Evropi, tam, kjer je bilo največ kočljivih posojil in praks in kjer potekajo tudi nekatere preiskave. Poleg tega naj bi banka znižala razmerje med stroški in prihodki za vsaj deset odstotnih točk, in to z znižanjem stroškov, ne s podražitvijo cen storitev. »Če v državnem proračunu lahko znižujemo stroške, jih mora tudi NLB.« Banka naj bi poleg tega aktivno sodelovala tudi pri pridobivanju možnih malih, strateških ali finančnih zasebnih vlagateljev. Država pa bo sodelovala pri programu prestrukturiranja NLB, ki ga mora posredovati evropski komisiji v zvezi z državnimi pomočmi. Poleg krčenja dejavnosti je po ministrovih besedah mogoče pričakovati zmanjševanje tržnega deleža, ko bo NLB spet dobičkonosna, bo morala te državne pomoči tudi vrniti.
Vlada namerava v treh mesecih pripraviti vse za prenos slabih terjatev na slabo banko. Takrat bi lahko imeli na mizi vsaj teoretično čisto bilanco NLB, brez slabih terjatev, in jasno perspektivo, kaj se bo dogajalo z njenim nestrateškim premoženjem. »Taka banka je lahko zanimiva za strateške vlagatelje, ki bodo zagotovili njeno nadaljnje poslovanje, razvoj in v prihodnosti tudi vračilo sredstev, ki jih je vanjo vložila država v času krize kot državno pomoč.«
Razplet pričakovan
Po mnenju nekdanjega finančnega ministra Franca Križaniča gre pri prodaji deleža KBC državi za poslovno odločitev belgijskega partnerja, ki sam išče rešitve za svoj obstoj. Tak razplet je bilo tudi mogoče pričakovati, saj je bila KBC že v preteklosti previdna pri svojih odločitvah o dokapitalizaciji NLB. Pri tem KBC tudi ni edina tuja banka, ki se umika iz Slovenije. »Tudi zaradi umika tujih bank je pri nas toliko slabitev naložb. Posledica je krčenje kreditne aktivnosti,« je opozoril Križanič. Prva naloga države po izstopu KBC bo sanacija NLB in šele nato iskanje nadaljnjih rešitev. Eno od teh bi bilo tudi znižanje državnega deleža v NLB na 25 odstotkov plus ena delnica, vendar s pogojem, da bo njena lastniška struktura razpršena.
»Pomembno je, da v lastništvu banke ne bo nikogar, ki bi banko obvladoval, saj tako lahko zdrsne na raven podružnice. Videli smo, kako so se v tej krizi ravnale tuje banke – izrazito v svojo korist in ne v spodbujanje gospodarstva in dolgoročnega uspeha njenih klientov. Ko bo banka spet poslovala z dobičkom, bo zrela tudi za uvrstitev na eno od svetovnih borz, vendar ne prej kot v letu ali dveh,« meni Križanič.
Ekonomista Mojmirja Mraka izstop KBC ni presenetil. »V KBC so že pred časom spoznali, da zaradi odporov v Sloveniji ne bodo mogli do večinskega lastništva v NLB. Izstop je skladen s strategijo in politiko KBC, da se umakne iz vseh nestrateških naložb in tudi prodajna cena evro za delnico kaže, da je belgijski partner v svojih knjigah že pred časom v celoti odpisal svojo naložbo v NLB,« ugotavlja Mrak. Kako bo država dolgoročno reševala NLB, Mrak ni hotel ugibati, morala pa se bo odločiti, ali banko prodati v celoti ali ne. Reševanje NLB bo tako ali tako ostalo na plečih države.
Če ima država res namero odprodati delež v NLB, je lahko večji delež enovite lastnine le prednost pri pogajanjih z morebitnim kupcem, meni direktor Združenja bank Slovenije France Arhar. Prepričan je, da je prodaja edina rešitev za NLB. Vsaj za zdaj se domače lastništvo ni izkazalo za učinkovito, navsezadnje smo v dvajsetih letih že drugič prisiljeni sanirati banke. »Če hočemo, da bi se v poslovanju državnih bank nekaj spremenilo, mora v banke priti odgovoren lastnik,« je med drugim opozoril Arhar.
