Tiskane izdaje
Podprli so tudi amandmaje, ki jih je k predlogu odložilnega veta pripravila komisija državnega sveta za državno ureditev. O zakonu bo torej moral še enkrat odločati državni zbor, za sprejem pa bo potrebna absolutna večina glasov.
Zakon ne prinaša ustreznih rešitev v sistemu javnih naročil, na nekaterih področjih stanje celo poslabšuje, denimo glede poplačila podizvajalcev, s čimer se poslabšuje tudi plačilna nedisciplina, je povedal svetnik Alojz Kovšca. Zakon bi moral ohraniti neposredno poplačilo podizvajalcev s strani javnih naročnikov in ta sistem še izboljšati. Državni svet še meni, da bi ZJN moral zagotavljati, da se javnih naročil ne oddaja ponudnikom, ki za izvedbo naročila nimajo lastnih kapacitet in so "zgolj posredniki, ki se skrivajo za koordinacijo in vodenjem del".
Poleg tega svetniki poudarjajo, da prenovljeni ZJN še vedno omogoča oddajo javnih naročil zgolj po kriteriju najnižje cene. Zakon je sicer prepovedal uporabo cene kot edinega kriterija izbire v določenih dejavnostih, in sicer pri projektantskih, svetovalnih, programerskih in prevajalskih storitvah. A po mnenju predlagateljev veta je nabor teh dejavnosti premajhen. Med te bi bilo treba obvezno vključiti tudi gradnje, storitve in blago, ki vključujejo namestitvena in inštalacijska dela, je dejal Kovšca. Svetniki so izrazili dvom, da bo izločitev neobičajno nizkih ponudb pod novim zakonom učinkovitejša – zato bi moral ZJN bolj zaostriti pogoje za obvezno izločanje takih ponudb.
Svetniki še menijo, da bi javni naročniki morali biti zavezani k odgovornemu ravnanju z javnimi naročili in za vodenje teh ustrezno usposobljeni: "To ne le do izvedbe oddaje javnega naročila, ampak tudi v postopkih nadzora."
Pobudo za veto so predlagali v Obrtno-podjetniški zbornici (OZS), saj je »obrtnikom in podjetnikom dovolj, da je vsak sprejeti zakon v škodo malega gospodarstva in želijo, da jim država končno prisluhne in prične sprejemati zakone, ki bodo v korist malemu gospodarstvu, kar določa tudi direktiva Evropske unije.«
Predsednik OZS Branko Meh je naštel tri za obrtnike sporne točke novega zakona: »Sporno je, da se na javno naročilo lahko prijavi podjetje, ki ni poplačalo podizvajalcev. Sporno je, da se lahko na razpis za večmilijonski posel prijavijo inženiring podjetja z malo zaposlenimi in kapitala, ki nimajo osnovnih sredstev in najamejo podizvajalce. Velikokrat se zgodi, da ti podizvajalci niso bili poplačani. Še vedno pa zakon kot merilo dovoljuje najnižjo ceno.«
