Tiskane izdaje
Ljubljana – »Davčna uprava ni bila uspešna pri izvedbi projektov prenove svojega informacijskega sistema,« ugotavljajo revizorji Računskega sodišča RS v poročilu, ki so ga objavili 1. avgusta, prav na dan združitve carine in davčne službe v finančno upravo. V revizijsko poročilo računskega sodišča je vključeno obdobje od 1. januarja 2007 do 16. aprila 2014.
Revizorji podarjajo, da so pomanjkljivosti v do zdaj vzpostavljenem sistemu povzročile veliko težav zaposlenim na davčni upravi, zavezancem in prejemnikom dajatev: » Napake v delovanju prenovljenega dela informacijskega sistema še vedno niso v celoti odpravljene.«
Na zahtevo revizorjev mora davčna uprava (Durs) v 90 dneh po prejemu revizijskega poročila predložiti odzivno poročilo. Od revidiranca zahtevajo, naj pojasni, kako bo zaključil projekt novega informacijskega sistema. To delo bo morala zdaj opraviti finančna uprava, v katero sta se včeraj, 1. avgusta, združili davčna in carinska služba. Tudi nova ustanova je del ministrstva za finance. Tam revizijskega poročila še ne komentirajo, ker ga morajo »natančno preučiti«.
Pozno popoldne so se odzvali v finančni upravi: » Upoštevali bomo vse popravljalne ukrepe in priporočila računskega sodišča.« Poudarjajo, da ne poznajo metodologije in meril, ki so jih uporabili revizorji, a zagotavljajo, da so največje težave v sistemu odpravili. S svojo statistiko dokazujejo, da je prenova informacijskega sistema že prinesla izboljšave.
Zakaj so že plačali tri četrtine?
Davčna uprava je leta 2009 izvedla javno naročilo za storitve, povezane z načrtovano prenovo informacijskega sistema. Za izvajalca je izbrala podružnico ameriškega računalniške družbe podjetje IBM Slovenija.
Njeno izbiro je pozneje potrdila državna revizijska komisija, potem ko je obravnavala pritožbo konkurenčne družbe, ki se je prav tako potegovala za posel z Dursom. Leta 2010 je davčna uprava z IBM Slovenija tako sklenila 21,516 milijona evrov vredno pogodbo za izdelavo novega informacijskega sistema. Pozneje je Durs pozneje k temeljni pogodbi dodal še več aneksov, ki so njeno vrednost povečali za skoraj 1,92 milijona evrov.
Po presoji revizorjev je sporno, da je IBM glede na opravljeno delo hitro dobil pretežni del plačila: »Čeprav je bila v celoti končana šele prva od treh načrtovanih faz prenove, je do 31. decembra 2013 Durs izbranemu izvajalcu plačal že 17.939.917 evrov oziroma 76,5 odstotka vrednosti pogodbe št. 1612-10-000051 z aneksi.«
Poročilo vsebuje tudi pojasnila revidiranca, davčne uprave, ki glede tega odgovarja: »Ne gre le za tretjino vseh funkcionalnosti, ampak za bistveno večji delež, ki pa ga ni mogoče ovrednotiti na odstotek natančno.«
Toda revizorji imajo o plačilih še več pripomb: »Davčna uprava je izbranemu izvajalcu plačala nekatere storitve, ki jih ni opravil.« Računsko sodišče tudi dvomi, da bo mogoče prenovo informacijskega sistema izpeljati ob predvidenih stroških: »Ocenjujemo, da obstaja tveganje, da Dursu ne bo uspelo zaključiti prenove informacijskega sistema v predvidenih finančnih sredstev.«
Pri velikem, dragem in izjemno pomembnem projektu davčna uprava ni nadzorovala kakovosti storitev izvajalca, ki ga je izbrala prav zaradi njegovih kadrovskih referenc, poudarjajo revizorji: ni nadzorovala njegovega dela in storitev podizvajalcev, ki jih je vključil v delo, čeprav z njimi ni bila vselej zadovoljna. Ob osnovni pogodbi z IBM je Durs dodatno z drugim izvajalcem prek treh javnih naročil sklenil pogodbe v vrednosti okoli 3,169 milijona evrov, od tega zneska je do 31. decembra lani plačal 1,207 milijona evrov.
Furs: In vendar je bolje
Po podatkih iz revizijskega poročila je davčna uprava v obdobju od leta 2007 do konca leta 2013 za razvoj in delovanje informacijskega sistema porabila 77,843 milijona evrov. V ta znesek niso vključeni stroški dela zaposlenih ali drugih stroškov davčne uprave.
Računsko sodišče v sklepnem delu poročila od davčne uprave zahteva, naj davčna uprava zaradi nekaterih izplačil začne ugotavljati osebno odgovornost posameznikov. V obdobju, na katero se nanaša revizijsko poročilo, so davčno upravo vodili Ivan Simič, Mojca Šircelj, Tomaž Perše kot vršilec dolžnosti in Jana Ahčin, najprej tudi kot vršilka dolžnosti.
Davčna uprava novi informacijski sistem že začela uporabljati pri odmeri DDV, centralnem davčnem knjigovodstvu, spremljanju odnosov z zavezanci in pri nekaterih drugih nalogah. O učinkih novega sistema izpostavljajo: »Zaključeni del projetka je danes zelo uspešen. Na področju izvršbe, na primer, smo leta leta 2013 v primerjavi z letom 2010 izdanih osem odstotkov več ukrepov. Izboljšanje učinkovitosti pa nam priznava tudi strokovna javnost.« Pogodba z IBM ne velja več.
Davčna uprava se je na prenovo oziroma zamenjavo informacijskega sistema začela pripravljati leta 2007, potem ko se je večkrat izkazalo, da sistem, ki ga je uporabljala, ne deluje ter omogoča pogoste in številne napake pri opravljanju temeljnih nalog davčne službe.
