DUTB naj se obnaša kot lastnica ali upnica, ne kot banka

Vse od ustanovitve Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) pred slabima dvema letoma se glede delovanja te ustanove pojavljajo številni pomisleki in opažajo pomanjkljivosti, ki še zlasti postajajo aktualni ob načrtovani spremembi zakona za krepitev stabilnosti bank. O nekaterih tovrstnih vprašanjih smo se pogovarjali s predsednikom uprave Numerica Partners Igorjem Erkerjem.

Vlada načrtuje podaljšanje življenjske dobe DUTB za pet let, zato se že pojavljajo pomisleki, da DUTB ne bi smela hiteti s prodajo svojih terjatev oziroma deležev v podjetjih. Kakšno je vaše mnenje o tem?

Naložbe, ki jih ima DUTB, so dolgoročne narave in se v krajšem času težje oplemenitijo. Zato se mi zdi podaljšanje življenjske dobe te ustanove pravilno. Vendar to ne sme biti le varovalka za obstoj dobro plačanih služb na DUTB in ne sme vodstva DUTB odvračati od doseganja tudi kratkoročnih rezultatov iz portfelja, ki jim je bil zaupan.

Večina podjetij, ki so na DUTB, potrebuje bodisi finančno bodisi poslovno prestrukturiranje ali kar oboje. Je smiselno, da takšno prestrukturiranje vodi DUTB, ali bi bilo bolje, kot menijo nekateri, da bi ga zaupali skladom ali drugim lastnikom, ki so specializirani za prestrukturiranje družb?

Če imajo na DUTB strokovnjake za posamezne sektorje, naj prestrukturiranje opravijo sami, drugače pa naj ga prepustijo tretjim osebam.

Družba za upravljanje terjatev je upnica ali lastnica več kot 500 podjetij, marsikje tudi največja. Že nekaj časa je slišati opozorila, da bi morala imeti določena sredstva, da bi podjetjem lahko zagotavljala obratni kapital in garancije. Bi morala po vašem mnenju vlada v spremembi zakona, ki se napoveduje, predvideti tudi to možnost?

Ne vidim razloga za tovrstno financiranje, saj imamo za to banke in uprave družb v ciljnih podjetjih. V banke smo vložili kar nekaj milijard evrov ravno zato, da financirajo operativne potrebe podjetij. Ne zdi se mi smiselno, da bi se dodatna sredstva zagotavljala še DUTB. DUTB ni banka, ampak je lastnica ali upnica, in tako naj se tudi obnaša.

Zdaj imamo na eni strani kot upravljavca državnega premoženja Slovenski državni holding, na drugi strani pa podjetja upravlja tudi DUTB. Ali bi moralo biti to upravljanje bolj usklajeno med institucijama ali gre za različne cilje in tega ne bi bilo smiselno povezovati?

Družbi sta nastali iz povsem različnih vzrokov in ne vidim potrebe po nekem sistematiziranem usklajevanju. Če usklajevanje omogoči optimizacijo donosa posameznega državnega upravljavca, pa ne vidim razlogov, da se ne bi usklajevali.