Tiskane izdaje
Ljubljana – Dvojnim merilom evropskih uradnikov pri uveljavljanju pravil za sanacijo bank ni videti konca. Medtem ko je Bruselj Slovenijo silil v popolno razlastitev lastnikov podrejenih obveznic, prvi mož evrske skupine Joroen Dijsselbloem zdaj pravi, da so ti v primeru reševanja italijanske banke Mote dei Paschi upravičeni do nadomestila.
Italijanska banka Monte dei Paschi naj bi prejela okoli 6,6 milijarde evrov državne pomoči, za kar mora dobiti še soglasje evropske komisije. Čeprav morajo po evropskih pravilih pred dodelitvijo državne pomoči k reševanju bank najprej prispevati lastniki delnic in podrejenih finančnih instrumentov banke, zadnji naj ne bi ostali praznih rok. Predstavniki italijanske vlade so že napovedali, da bodo male vlagatelje, ki so kupovali podrejene bančne instrumente in jih je menda okoli 40.000, zaščitili z ustreznim nadomestilom.
Dijsselbloem: Upravičeno nadomestilo
To, kot kaže, podpira tudi zagovornik omenjenih pravil o reševanju bank in vodja evrske skupine Joroen Dijsselbloem. Ta je za BBC povedal, da v primeru Monte dei Paschi nima zadržkov do nadomestil za male vlagatelje. Enako naj bi veljalo za primer Nizozemske. Po njegovih besedah je šlo v konkretnem primeru za zavajanja, saj so malim vlagateljem ponujali tvegane obveznice, ki so zdaj del bail-ina, zato morajo banke pokriti izgube, ki so jih povzročile malim vlagateljem.
»To je s političnega in družbenega zornega kota povsem upravičeno,« je dejal Dijsselbloem, ki je zavrnil očitke, da gre pri Monte dei Paschi za izogibanje pravilom o reševanju bank. Spomnimo, da to ni prvo poplačilo vlagateljev v podrejene finančne instrumente v Italiji.
V Sloveniji vlagatelji ostali praznih rok
Kot je znano, so bili v okviru sanacije slovenskih bank lastniki podrejenih finančnih instrumetov prav tako razlaščeni. Skupaj so izgubili za 600 milijonov evrov obveznic. A tudi med njimi so bili številni mali vlagatelji. Spomnimo, da so se kot posebej sporne izpostavljale podrejene obveznice NLB 26, ki so jih strankam ponujali na bančnih okencih. A v primeru Slovenije ni bilo nobenega nadomestila.
Še več: Kot smo prvi razkrili v Delu so bruseljski uradniki na ministrstvo za finance takrat pritiskali, da mora biti razlastitev popolna in ne le delna. Na evropski komisiji pa so pred časom za Delo izjavili, da so morali lastniki podrejenih finančnih instrumentov k sanaciji bank prispevati v največji možni meri.
Slovenskim razlaščencem zdaj preostane le še izterjava odškodnine po sodni poti. Več sto vlagateljev je že vložilo odškodninske tožbe zoper banke izdajateljice, pripravljajo pa tudi tožbe zoper Banko Slovenije, ki je izdala odločbo o izrednih ukrepih, ki je predvidela tudi razlastitev omenjenih vlagateljev.
Ministrstvo zakon še pili
Pri tem čakajo na predlog zakona, ki naj bi omogočil učinkovito pravno sredstvo in ga na podlagi odločitve ustavnega sodišča zdaj pripravljajo na ministrstvu za finance. To vsebine predloga zakona za zdaj ne komentira, pred časom pa so že pojasnili, da bodo rešitve sledile odločbi ustavnega sodišča in da bodo šle v treh smereh: Novi zakon naj bi prinesel obrnjeno dokazano breme, kar pomeni, da bo morala Banka Slovenije dokazati upravičenost razlastitve.
Zakon naj bi oškodovancem omogočil dostop do dokumentacije Banke Slovenije glede sanacije bank, uredil pa naj bi tudi združevanje tožbenih zahtevkov, pri tem naj bi bilo odločanje o pravilnosti odločbe ločeno od odločanja o višini nadomestila.
