Tiskane izdaje
Varšava – O lastniškem vstopu v Družbo za upravljanje terjatev bank za zdaj ne razmišljamo, načrtujemo pa delo na prestrukturiranju bank in podjetij, privatizacijah in nekaterih čezmejnih transakcijah, je za Delo in STA načrte EBRD v Sloveniji opisal njen glavni ekonomist Erik Berglof.
V Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD) so na svojem letnem zasedanju v Varšavi izrazili zadovoljstvo nad napredkom Slovenije pri sistemskem reševanju bank in slabih posojil v zadnjih šestih mesecih ter z dialogom z vlado, poudarjajo pa, da je politična stabilnost prvi pogoj za ukrepanje v gospodarstvu in da je nujno nadaljevanje načrtovanih reform, zato jih nekoliko skrbi padec vlade, še posebno ker so nekatere transakcije politično zelo občutljive.
Znano je, da je EBRD tudi partner Agrokorja pri načrtovanem nakupu Mercatorja. Erik Berglof ni hotel konkretno odgovoriti na naše vprašanje, ali bo EBRD lastniško vstopila v NLB in NKBM, je pa potrdil pripravljenost, da se vključijo v lastništvo katere od naših bank. Na vprašanje, kako konservativna je njihova napoved ničelne gospodarske rasti pri nas v letu 2014 – še januarja so nam napovedovali dvoodstoten gospodarski padec –, je Berglof povedal, da so pri pripravi napovedi že vedeli za politične zaplete pri nas, upoštevali pa so tudi vpogled v prestrukturiranje bank in podjetij.
Potrebujemo kapital EBRD
EBRD je podprla naše ukrepe v bančnem sektorju, zdaj pa se dogovarja o vstopu v več slovenskih podjetij in obseg njihovih poslov pri nas bi lahko bil v prihodnje precej večji kot v zadnjih petih letih, nam je ob robu zasedanja EBRD povedal državni sekretar na ministrstvu za finance Mitja Mavko.
»Največ kapitala zdaj potrebujejo podjetja, ki so v postopku prestrukturiranja, in veseli bi bili, če bi jih EBRD podprla. Gre za podjetja v vseh sektorjih, ki jih je EBRD opredelila v svoji novi strategiji za Slovenijo. Dober korak je tudi odprtje nove pisarne EBRD pri nas, saj lahko le z lokalno navzočnostjo zagotoviš primerno finančno podporo. Glede na potrebe po tujem kapitalu pri nas bi se moral EBRD odzvati,« je povedal Mavko, ki je poudaril zavezanost vlade, da v celoti izvede ukrepe v bančnem sistemu.
Na naše vprašanje, ali bi predčasne volitve lahko zavrle postopke privatizacije, ki potekajo, Mavko pojasnjuje, da sta odločitev o tem že sprejela vlada in parlament, od Soda pa je odvisno, ali jih bo profesionalno izvedel, in zato ni razloga, da bi predčasne volitve vplivale na profesionalno vodene postopke privatizacije.
Odbor guvernerjev EBRD, ki zastopa 66 držav delničark, je sprejel odločitev o začasnem financiranju Cipra do leta 2020, ki bo dopolnjevalo program trojke, namenjeno pa bo predvsem krepitvi ciprskega finančnega sektorja. EBRD je v Varšavi v svoje članstvo sprejela Libijo.
Unicredit bo pri nas še rasla
UniCredit v Sloveniji še vedno načrtuje organsko rast, če pa bi imeli priložnost za kak nakup, jo bodo izkoristili, a za pravo ceno in tveganje. Za zdaj ni še nič na mizi, je ob robu letnega zasedanja EBRD v Varšavi povedal Gianni Franco Papa, prvi menedžer UniCredita za srednjo in vzhodno Evropo.
Po raziskavi Unicredita se je vrednost premoženja gospodinjstev v srednji in vzhodni Evropi v obdobju 2004–2013 več kot podvojila na 780 milijard evrov, na skoraj polovico njihovega BDP, kljub temu pa povprečno gospodinjstvo premore le četrtino vrednosti premoženja v najrazvitejših državah. Za primerjavo: neto finančno premoženje gospodinjstev v Avstriji, Italiji in Nemčiji znaša 6800 milijard evrov oziroma kar 207 odstotkov tamkajšnjega BDP. V UniCreditu pričakujejo, da se bodo s povečanjem varčevanja in naložb razlike med državami zmanjševale.
Slovenija je za zdaj še vedno najpremožnejša država v srednji in vzhodni Evropi z 17.242 evrov BDP na prebivalca in s povprečno mesečno bruto plačo 1546 evrov, vendar nas po podatkih UniCredita počasi dohitevajo države, kot so Češka, Slovaška in Poljska.
V UniCreditu so zaskrbljeni zaradi razmer v Ukrajini in morebitne uvedbe sankcij proti Rusiji, je povedal glavni menedžer skupine Roberto Nicastro, saj je Rusija pomemben trg za blago iz Unije, ruski investitorji so pomembni tudi za londonsko borzo, zaostrovanje razmer pa bi lahko povzročilo nižjo rast v EU. To bi bilo slabo za vse, ne le za nas, je poudaril Nicastro, zato »upajo, da bo prevladal razum«.
