EBRD še naprej pripravljena podpreti privatizacijo NLB

EBRD kaže interes za NLB, vlada pa bo spremembe zavez evropski komisiji obravnavala v prvi polovici novembra. 

Objavljeno
27. oktober 2017 18.20
Miha Jenko, Katja Svenšek
Miha Jenko, Katja Svenšek

Ljubljana – »EBRD je še naprej pripravljena podpreti privatizacijo NLB v okviru mandata za podporo finančnemu sektorju v Sloveniji,« so za Delo povedali v EBRD, glede informacij, da naj bi sodelovali v pred–IPO postopku pa pravijo, da »govoric ne komentirajo.«

Axel Reiserer iz EBRD nam je še poudaril zavezo banke (Slovenija je njena članica že skoraj 25 let), da bi »s podporo finančnemu sektorju v Sloveniji izboljšali dostop do finančnih virov tako podjetjem kot prebivalstvu,« sicer pa so se v finančni inštituciji s sedežem v Londonu zavili v molk.

Podobno kot tudi ministrstvo za finance, kjer so na naše poizvedovanje, ali so že stopili v stik s katerim od potencialnih investitorjev – recimo EBRD –, ki bi sodeloval v pre-IPO postopku, previdno povedali, da »podrobnosti glede pogovorov, povezanih z morebitnim pred-IPO postopkom, v tej fazi ne moremo komentirati.«

Na vprašanje, ali je med ministri Cerarjeve vlade sploh dosežen konsenz, da gre Slovenija v t. i. pred-IPO postopek pred javno ponudbo delnic, so nam z ministrstva pojasnili, da bo vlada poročilo o obisku ministrice za finance Mateje Vraničar Erman pri evropski komisarki Vestagerjevi »in možne nadaljnje korake v prizadevanjih za spremembo zavez, danih evropski komisiji v zameno za odobritev državne pomoči NLB leta 2013, predvidoma obravnavala v prvi polovici novembra.« To lahko tudi pomeni, da si bodo na vladi za odločanje o usodi NLB vzeli nekaj več časa, tri dni nazaj smo namreč z urada za komuniciranje dobili odgovor, da bo vlada poročilo o obisku ministrice obravnavala »na redni seji v začetku novembra.«

»Država pljuva v lastno skledo«

Matej Šimnic, direktor upravljanja premoženja v družbi Alta Invest, pojasnjuje, da bi EBRD potencialno lahko bil partner, bi se pa krog po njegovem lahko denimo razširil tudi z IFC in katero od večjih evropskih bank, ki bi jo potencialno zanimalo prihodnje povečevanje deleža. Se pa s takšnim procesom prodaje odpira povsem nova dimenzija in drugačen način prodaje.

»Priprava podatkovne sobe, predvsem pa skrbni pregled, bi se lahko precej zavlekel, dolžina procesa pa bi bila odvisna od števila kupcev in zahtevnosti pregleda. Ne smemo pozabiti, da bi lahko kupci zahtevali pojasnila in zagotovila glede potencialnih obveznosti NLB v zvezi z varčevalci Ljubljanske banke in izbrisom podrejenega dolga. Vse to lahko dodatno podaljša celoten proces, ki se lahko zavleče globoko v naslednje leto,« je pojasnil Šimnic.

Na vprašanje, kakšno ceno je mogoče pričakovati pri transakciji in ali je tudi tovrstno prodajo, s katero lovi Slovenija tik pred zdajci zeleno luč komisije, mogoče šteti kot prodajo v sili, Šimnic odgovarja, da bo vse odvisno od pogojev komisije. »Ne gre samo za časovne roke, ampak tudi za 'dodatne kompenzacijske ukrepe', ki bi lahko še naprej omejevali rast banke. Kupci bodo poleg časovne stiske upoštevali tudi manjši potencial ustvarjanja vrednosti NLB, vse to pa bo vplivalo na ceno,« pravi Šimnic.

»Kompenzacijski ukrepi bodo neugodno vplivali na rast banke, vse to pa bodo v ekspanziji, ki smo ji priča v Sloveniji, zagotovo znale izkoristiti tuje banke. Država bo tako dolgoročno poslabšala konkurenčni položaj NLB, s tem pa si pljuvala v lastno skledo,« še pravi.

Poročali smo že, da ni jasno, kdaj bi Slovenija lahko izpeljala prodajo preostalih 50 odstotkov banke – seveda pod pogojem, da komisija pristane na predprodajo in kasnejši IPO -, a Šimnic meni, da bi lahko proces tehnično izpeljali zelo hitro. »Bo pa v primeru ohranjanja verodostojnosti država najprej želela počakati na dokončno rešitev vprašanja glede varčevalcev LB, čeprav gre bolj za prikladen izgovor, kot pa utemeljen razlog za zavlačevanje,« je dodal.

In kaj vpliva na znižanje cene NLB bolj – grožnja prenesenih vlog hrvaških varčevalcev ali politika? »V splošnem lahko rečemo, da je tudi za varčevalce LBin vse ostale potencialne obveznosti kriva država, saj je ob kritičnih dogodkih lastniško obvladovala banko in neustrezno odigrala svojo vlogo. O natančnih številkah je težko govoriti, zadosten odgovor pa je verjetno neuspešna javna prodaja in prekinitev procesa.«