»Ko gre za obrestne mere, še nismo izkoristili vseh možnosti, kaj se bo dogajalo z njimi, pa bo odvisno od gibanja inflacije,« je za nemški časnik Neue Osnabrücker Zeitung pojasnil Asmussen.
ECB je minuli teden nepričakovano znižala ključno obrestno mero za območje evra za 0,25 odstotne točke na 0,25 odstotka. Obrestno mero za mejno posojanje je prav tako skrčila za 0,25 odstotne točke, tako da je zdaj pri 0,75 odstotka, obrestne mere za deponiranje presežne likvidnosti pa ni spreminjala in je še vedno pri nič odstotkih.
Asmussen je glede možnosti znižanja obrestne mere na depozite bank, položene čez noč, v negativno območje, previden, četudi je predsednik osrednje denarne ustanove v območju evra Mario Draghi že večkrat dejal, da so tehnično pripravljeni tudi na takšno potezo.
»Pri sprejemanju takšne odločitve bi bil zelo previden, saj bi imela pomemben signalni učinek. Ne bi pa te možnosti kar odpisal,« je dejal Asmussen.
Če bi ECB znižala obrestne mere na depozite bank v negativno območje, bi to pomenilo, da bi ji komercialne banke plačevale, če bi pri njej čez noč naložile denar. V tej luči bi bilo pričakovati, da se bi se manj odločale za bančne vloge pri ECB in bi sredstva raje posojale podjetjem, saj bi na ta način beležile donose.