Tiskane izdaje
Ljubljana – Med analitiki se utrjuje prepričanje, da bo Evropska centralna banka (ECB) v četrtek objavila dolgo pričakovani načrt odkupovanja državnih obveznic. Hkrati pa dvomijo, da bo z okrepljeno ponudbo svežega denarja ECB dosegla ključni cilj − dvig inflacije proti ciljni stopnji dveh odstotkov.
V anketi, ki jo je med 60 ekonomisti opravil Bloomberg, jih je kar 93 odstotkov izjavilo, da 22. januarja pričakujejo tako odločitev ECB, ki bo omogočila kvantitativno sproščanje. Vprašani v povprečju pričakujejo, da bo program odkupovanja obveznic obsegal do 550 milijard evrov.
Najbolj zadržani do evropske različice »tiskanja denarja« pa ostajajo v Nemčiji. Za tamkajšnje denarne oblasti je nesprejemljivo, da bi prek skupne sheme odkupovanja dolga v območju evra na nemške davkoplačevalce prehajalo tudi tveganje fiskalno manj trdnih držav (pri katerih obstaja več možnosti, da svojih obveznic ne bi mogle poplačati).
ECB naj bi to tveganje zmanjšala s posebnim modelom, po katerem bi obveznice lahko odkupovale posamezne centralne banke, in sicer dolg svojih držav, je poročal Spiegel. Dopusten obseg nakupov bi bil povezan z relativno velikostjo posameznih gospodarstev, kar, recimo, pomeni 18 odstotkov (od skupne kvote 550 milijard evrov) za Nemčijo, 14 za Franicjo, 12 za Italijo in devet za Španijo. Preostale članice območja evra bi imele manj kot petodstotni delež, osem med njimi (tudi Slovenija) manjšega od odstotka.
Dopustni nakupi bi bili omejeni na 20 do 25 odstotkov dolga posamične članice, vsaka nacionalna banka pa bi morala biti odgovorna za vsaj polovico morebitne izgube iz obveznic »njene« države, ki bi jih kupila. ECB naj bi postavila tudi kakovostne kriterije glede obveznic, ki so primerne za nakup − po navedbah nekaterih virov utegne to pomeniti, da grških državnih obveznic ne bi bilo mogoče odkupovati v okviru tega programa.
Možnost, da centralne banke okupujejo državne obveznice, utegne nekaterim državam članicam EMU olajšati javnofinančni položaj, glavni namen tega ukrepa pa je povečanje količine denarja v obtoku, ker bi dalo spodbudo posojilni aktivnosti bank, povečalo porabo in vplivalo na rast inflacije.
Območje evra je namreč decembra imelo deflacijo, cene so se znižale za 0,2 odstotka. ECB si sicer prizadeva za inflacijo, ki bi bila čim bliže dvema odstotkoma.
Nekateri analitiki menijo, da ta prizadevanja ogrožajo predvsem cene nafte. Te so se v sedmih mesecih znižale za skoraj 60 odstotkov in »oklestile« tudi inflacijska pričakovanja. Vse več je glasov, da denarno sproščanje ECB prihaja prepozno in da ne bo prineslo želenih rezultatov.
Pričakovanja vlagateljev, da bo ECB napovedala pričetek odkupovanja dolga, izraža tudi gibanje tečaja evra. Včeraj popoldne je dosegel vrednost 1,1585 dolarja, kar je povsem blizu najnižjemu tečaju v zadnjih enajstih letih, doseženemu ta petek (1,4595).
