ECB: Odškodnin namesto države ne sme plačati Banka Slovenije

Ljubljana – Načrti vlade, da bo predlog zakona o sodnem varstvu imetnikov kvalificiranih obveznosti bank sprejela še pred počitnicami, se ne bodo uresničili. Zakon ni še niti koalicijsko usklajen, ključnim predlaganim rešitvam pa v svojem mnenju nasprotuje tudi Evropska centralna banka.

Vlada s sprejetjem zakona že precej zamuja. Ustavno sodišče je oktobra lani odločilo, da mora državni zbor ugotovljeno neustavnost – da razlaščeni lastniki podrejenih obveznic in delnic bank niso imeli možnosti učinkovitega pravnega varstva glede odločb, ki jih je v zvezi s sanacijo slovenskih bank izdala Banka Slovenije – odpraviti v šestih mesecih. A to se ni zgodilo, saj vlada zakona sploh še ni potrdila in poslala v državni zbor.

»Predlog zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank je pripravljen in strokovno usklajen. Na začetku septembra se pričakuje še koalicijska uskladitev predloga zakona,« pravijo na ministrstvu za finance, kjer zakon pišejo. To pa seveda pomeni, da bo omenjeni zakon v najboljšem primeru potrjen šele sredi jeseni. Za več kot 100.000 vlagateljev, ki so ob sanaciji šestih bank izgubili za skoraj milijardo evrov podrejenih obveznic in delnic bank, to pomeni, da tožb za morebitne odškodnine najbrž ni pričakovati pred jesenjo 2018.

Mnenje ECB

Ministrstvo pa je medtem prejelo stališče Evropske centralne banke (ECB) o predlaganem zakonu. V ECB ugotavljajo, da predlagana rešitev, da bi odškodnine tudi če bi se izkazalo, da je Banka Slovenije (BS) ravnala skrbno in zanje ni odgovorna, sprva plačala BS država pa bi ji to povrnila v treh mesecih po, ni skladna s pogodbo EU in uredbo sveta.

»Zato bi morali predlog zakona spremeniti tako, da bi zagotovili, da BS ne bo prevzela obveznosti države, predvsem tudi v primerih, ko je njuna odgovornost deljena. Obveznost BS bi morala biti omejena na njeno individualno odgovornost,« so zapisali v ECB. Na ministrstvu teh pripomb ne komentirajo, po naših informacijah pa menda iščejo rešitev, ki ne bo v nasprotju s stališči ECB.

Zaupne informacije le za razlaščence

Ta je kritična tudi do rešitev glede objave dokumentov, na katerih so temeljile izredne odločbe Banke Slovenije. ECB sicer razume potrebo po razkritju teh dokumentov, vendar opozarja, da je treba »ocene vrednosti sredstev in poročila o izvedenem pregledu kakovosti sredstev posameznih nadzorovanih subjektov (bank) šteti za zaupne informacije«, zato bi bilo njihovo razkritje v nasprotju z direktivo EU. ECB zato priporoča, da bi dostop do teh informacij dobili le delničarji bank in upniki, ki so jih izredni ukrepi BS neposredno prizadeli.

Kaj vse je ministrstvo na podlagi prispelih pripomb iz javne razprave o zakonu upoštevalo, uradno ni znano. Kot je mogoče izvedeti, naj bi osnovni koncept ostal enak: Sodišče bi presojalo, ali so bili razlaščeni lastniki podrejenih finančnih instrumentov in delnic bank na slabšem, kot bi bili, če BS za posamezno banko ne bi izrekla izrednega ukrepa. V tem primeru bi razlaščenci lahko dobili odškodnino, sicer pa ne.