Tiskane izdaje
Frankfurt − Svet ECB je ključno obrestno mero danes ohranil na zgodovinsko nizki ravni 0,05 odstotka, predsednik banke Mario Draghi pa je napovedal, da bodo marca znova pregledali monetarno politiko in po potrebi sprejeli dodatne ukrepe za spodbuditev inflacije. »Ukrepanje v okviru našega mandata nima meja,« je dejal na novinarski konferenci.
Evropska centralna banka (ECB) se z nizko inflacijo in šibko gospodarsko rastjo v območju evra spopada že nekaj časa. Za ta namen je v zadnjih letih sprejela več pomembnih ukrepov, ki pa (še) niso prispevali k bistvenemu zvišanju rasti cen življenjskih potrebščin. Decembra je bila inflacija v območju evra na letni ravni 0,2-odstotna.
V ECB ves čas zagotavljajo, da so pripravljeni sprejeti dodatne ukrepe, če bo to zaradi razmer potrebno. V začetku decembra so program odkupovanja obveznic v mesečni višini 60 milijard evrov podaljšali do konca marca 2017 ali dlje, če bo treba, obrestno mero za deponiranje presežne likvidnosti bank, ki je od lani pri minus 0,20 odstotka, pa so znižali na minus 0,30 odstotka. To pomeni, da morajo banke ECB plačati še več, če hočejo pri njej naložiti denar.
V Frankfurtu želijo s temi ukrepi zvišati inflacijo, banke pa spodbuditi k obsežnejšemu kreditiranju gospodarstva. A vlagateljem in analitikom to ni zadoščalo. Razočaranje po decembrskem zasedanju je bilo veliko, Draghija pa so celo obtožili, da spodkopava kredibilnost ECB in ogroža zmožnost območja evra, da se znova postavi na noge.
Za dodatno zaskrbljenost so v zadnjih tednih poskrbeli še nizke cene nafte, ki so od začetka letošnjega leta izgubile že 25 odstotkov in se gibljejo pod 30 dolarji za sod, ter dogajanje na Kitajskem, kjer se gospodarska rast upočasnjuje. Lani je dosegla 6,9 odstotka, kar je najmanj po letu 1990.
