Tiskane izdaje
Policija v Španiji je pred dobrim tednom odkrila potnike, ki so se želeli na let za Kitajsko vkrcati z 200.000 evri (neprijavljene) gotovine. Denar je bil »zamaskiran« v cigaretnih zavojčkih, v obliko cigaret pa so zvili petstoevrske bankovce ...
Ta indicent je eden zadnjih, ki jih zagovorniki ukinitve evrskega petstotaka navajajo kot argument v prid temu, da bi umik tega bankovca pomagal v boju z organiziranim kriminalom, ki svoje finančne operacije večinoma izvaja prav z uporabo gotovine.
Februarja letos je študijo o smiselnosti omejevanja uporabe bankovcev visokih vrednosti predstavil Peter Sands, sodelavec Univerze Harvard. Po podatkih, ki jih navaja, globalni finančni tokovi kriminalnega podzemlja presegajo dva bilijona dolarjev na leto, še bilijon pa se obrne s korupcijo. Na poslovanje z gotovino je vezan tudi velik del davčnih utaj – v najbolj urejenih državah ostane nepobranih šest odstotkov davkov, v najbolj »razpuščenih« pa je ta delež kar 70-odstoten, pravi študija. In kar je najpomembneje: »Kljub velikim vlaganjem v sisteme za spremljanje finančnih transakcij, zbiranje podatkov in operativno delo policij, oblastem uspe zaseči manj kot odstotek nezakonitih finančnih tokov,« trdi Sands.
Na podlagi teh spoznanj predlaga avtor študije zelo radikalen ukrep: ukinitev bankovcev visoke nominalne vrednosti, kot so 500 evrov, 1000 švicarskih frankov ter celo vrednostno precej manjših 100 ameriških dolarjev in 50 britanskih funtov.
»Taki bankovci so priljubljeno plačilno sredstvo tistih, ki izvajajo nezakonite aktivnosti, saj omogočajo anonimnost, otežujejo spremljanje zgodovine transakcij, prav tako pa jih je relativno lahko prenašati,« utemeljuje svoje stališče Sands.
Približno v istem času pa so se z »usodo« petstoevrskega bankovca ukvarjali tudi v Evropski uniji. Ministri za finance so februarja od Evropske centralne banke – ta evrske bankovce izdaja in daje v obtok – zahtevali, da oceni tudi možnosti, da se petstotak ukine. Razmislek ministrov je bil predvsem varnostni – kako omejiti možnosti za financiranje terorizma.
ECB tehta o odločitvi
»V resnici se o tem pogovarjamo. Odločitev v zvezi s tem, bodisi da se bankovec opusti bodisi da ga ohranimo, še ni bila sprejeta,« je v pogovoru za Delo povedal Gregor Miklavčič, direktor oddelka za gotovinsko poslovanje v Banki Slovenije, ki je članica Evrosistema oziroma ECB. Za odločitev je sicer pristojen svet ECB.
»V ECB so resno upoštevali opozorila nekaterih pristojnih organov, predvsem policije oziroma Europola in Interpola ter nekaterih študij, iz katerih veje prepričanje, da se višji apoeni bankovcev uporabljajo za ilegalne transakcije, mogoče financiranje terorizma. ECB proučuje možnosti, da bi se petstotak ukinil. Ni pa nujno, da se bo to zgodilo,« je še pojasnil Miklavčič.
Nad možnostjo, da petstotak izgine iz našega življenja, mnogi, ki se v praksi ukvarjajo s financami, niso najbolj navdušeni. »Če obstajajo trdni dokazi, da bi z umikom bankovca za 500 evrov lahko zajezili kriminal, utajo davkov, pranje denarja in financiranje terorizma, potem se strinjam, da je to logična, preprosta in elegantna odločitev brez negativnih stranskih učinkov. Če pa bi se izkazalo, da je to predvsem priročen izgovor za korak v smeri dokončnega umika gotovinskega denarja iz našega življenja, bi bilo treba temu ostro ugovarjati. Šlo bi za nedopusten poseg v posameznikovo svobodo,« je povedal Damjan Kovačič, ki v družbi KBM Infond upravlja investicijske sklade.
Nekaj zadržkov so izrazili tudi na uradu za preprečevanje pranja denarja, ki deluje v sklopu mnistrstva za finance: »Dvomimo, da bi umik teh bankovcev iz obtoka v Sloveniji preprečil ali zajezil pojav pranja denarja, sploh pa ne financiranje terorizma, vendar hkrati podpiramo vsako pobudo, ki je usmerjena v preprečevanje zlorab z namenom pranja denarja ali financiranja terorizma,« so povedali.
Pojasnili pa so še, da o takšni ali drugačni omejitvi uporabe bankovca za 500 evrov potekajo na mednarodni ravni razprave že dolgo. V Veliki Britaniji je tako že od leta 2010 menjalnicam prepovedano zamenjati oziroma prodajati 500-evrske bankovce, saj naj bi bilo po oceni sorodnega urada za preprečevanje pranja denarja iz Velike Britanije (SOCA) kar 90 odstotkov vseh 500-evrskih bankovcev v Veliki Britaniji v rokah kriminalnih združb.
Petstotaki v nogavicah
Vse evrske gotovine v obtoku je približno tisoč milijard evrov, od tega je tretjina zunaj evrosistema, ena tretjina pomeni denar kot hranilec vrednosti (gotovinske prihranke), tretjina pa se uporablja za vsakodnevne transakcije. »Tudi petstotak se uporablja za transakcije, vendar omejeno. V glavnem je hranilec vrednosti, ljudje ga imajo doma 'v nogavicah',« je pojasnil Gregor Miklavčič.
O tem, kako hitro bo sprejeta odločitev o »usodi« petstotaka, Miklavčič ni hotel ugibati. Zagotovil pa je, da sedanja razprava na bankovec v ničemer ne vpliva. »Ljudje ga lahko uporabljajo še naprej tako kot do zdaj,« je povedal. Tudi v primeru, da bi kljub temu nastale kakšne omejitve v uporabi petstotaka ali celo njegove ukinitve, dramatičnih težav za državljane držav, kjer je evro v uporabi, ni mogoče pričakovati.
»Ta bankovec ne bo nikoli izgubil vrednosti, ne glede na prihodnje odločitve ga bodo lahko ljudje brez časovne omejitve prinesli v centralno banko in zamenjali – podobno kot to velja za tolarje, ki jih že dolgo ne uporabljamo več,« je zagotovil.
