Tiskane izdaje
Ljubljana – V Evropski centralni banki ta čas preverjajo sposobnost in primernost petih novih nadzornikov NLB. V Frankfurtu so zasuti s postopki preverjanja: lani so obravnavali 2730 imenovanj članov uprav in nadzornih svetov, izhaja iz poročila o nadzoru ECB v 2015.
O nadzornikih NLB do poletja
ECB pri presoji članov uprav in nadzornih svetov slovenskih bank sodeluje z nacionalnim regulatorjem (Banko Slovenije), njena dokončna odločitev ali so Janko Gedrih, Anton Macuh, Primož Karpe, Anton Ribnikar in Laszlo Urban – ki jih je SDH imenoval za nadzornike NLB v začetku februarja – sposobni in primerni, da nadzorujejo največjo sistemsko banko v Sloveniji pa bo predvidoma znana do poletja. Šestmesečni rok za izdajo dovoljenja nadzornikom se izteče do začetka avgusta.
V ECB v poročilu o nadzoru bank priznavajo, da so imeli lani težave zaradi velikega števila presoj sposobnosti in primernosti, »ker je presojo treba opraviti za vse podrejene družbe pomembnih inštitucij in zaradi raznolikosti pravnih režimov. To je skupaj z omejenimi zmogljivostmi prispevalo k temu, da se je postopoma nabralo večje število nerešenih presoj sposobnosti in primernosti.«
V inštituciji, ki jo vodi Mario Draghi, glavna nadzornica bank pa je Francozinja Danièle Nouy, so lani povečali število zaposlenih. Kot ugotavljajo, so se zamude kasneje zmanjšale, »vseeno pa so potrebna nadaljnja prizadevanja, da bi se število nerešenih primerov zmanjšalo na sprejemljivo raven.«
V okviru enotnega mehanizma nadzora (EMN), ki je stopil v veljavo novembra 2014, je ECB lani opravila še novo celovito oceno za devet bank iz osmih držav, ki niso bile vključene v neposredni nadzor že predlani. Med njimi je bila tudi UniCredit Slovenija, ki je preizkus uspešno opravila, letos pa ni več uvrščena v sistemski nadzor ECB, saj po združitvi Abanke in Banke Celje ne sodi več med tri največje banke v državi.
Po drugi strani pa bo zdaj pod drobnogledom iz Frankfurta prav Abanka, ki je v poročilu izrecno navedena kot ena od osmih evropskih bank, ki so dodane v sistemski nadzor ECB, ker so postale t. i. pomembne banke na svojem domačem trgu.
Za nadzor lani 277 milijonov
Glavna tveganja v bankah s področja evra so bila lani vzdržnost poslovnih modelov in nizka dobičkonosnost, kreditna tveganja, tveganja v zvezi z upravljanjem zaposlenih in kibernetska tveganja in neokrnjenost podatkov.
In še to: v naših in drugih evropskih bankah pogosto potarnajo nad čedalje večjimi stroški regulacije in nadzora s strani ECB. Svet ECB je aprila lani sprejel sklep o o znesku, ki ga morajo banke povrniti ECB s t. i. nadomestili za nadzor. Letni stroški za nadzor v 2015 so bili tedaj ocenjeni na 296 milijonov evrov, v Frankfurtu pa so zdaj v poročilo zapisali, da so lani za nadzor porabili »le« dobrih 277 milijonov oziroma šest odstotkov manj, kot so načrtovali.
