EK: potrebne bodo korekcije glede zamrznjenih EU sredstev

Evropska komisija je poslala končno revizijsko poročilo, povezano z zamrznjeni 185 milijoni EU sredstev. Dejansko pa je zamrznjenih že 355 milijonov.

Objavljeno
03. julij 2014 14.23
reu evri
Silva Čeh, gospodarstvo
Silva Čeh, gospodarstvo
Ljubljana - Evropska komisija še vedno meni, da so glede zadržanih 185 milijonov evrov potrebni korektivni ukrepi na področju javnega naročanja in finančne korekcije, ki jih je še treba določiti. Slovenija, kakor je znano, to spodbija. Na potezi je Slovenija, ki se mora odločiti, kako se bo odzvala na priporočila, je za Slovensko tiskovno agencijo pojasnila tiskovna predstavnica komisarja za regionalno politiko Johannesa Hahna, Shirin Wheeler.

Službe Evropske komisije iz generalnega direktorata za regionalno politiko so končno revizijsko poročilo poslale v petek, 27. junija. To je bil odziv na podroben odgovor slovenskih oblasti, je še pojasnila Wheelerjeva.

Kakor smo mediji poročali, je Evropska komisija izplačila 185 milijonov evrov evropskih sredstev iz dveh operativnih programov iz finančnega obdobja 2007-2013 zadržala v začetku leta zaradi resnih pomanjkljivosti v sistemu za upravljanje in nadzor programov ter zaradi ne dovolj odprtega in transparentnega sistema javnega naročanja.

V okviru operativnega programa regionalna politika in konkurenčnost so ustavili izplačilo 67,8 milijona evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, v okviru operativnega programa infrastruktura pa so zadržali izplačilo 105 milijonov evrov iz kohezijskega sklada in 12,3 milijona evrov iz sklada za regionalni razvoj, so v začetku marca pojasnili v komisiji.

V Bruslju so že v začetku marca jasno povedali, da mora Slovenija za sprostitev izplačil sodelovati s komisijo pri iskanju rešitev ter zagotoviti ustrezne sistemske in finančne popravke. To ne pomeni nujno izgube denarja, temveč je lahko rešitev prenos sredstev na druge, neproblematične projekte, so pojasnili.

Naj spomnimo: Sporni so trije projekti: gradnja mariborske medicinske fakultete, gradnja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij ter rekonstrukcija, elektrifikacija in nadgradnja železniške proge Pragersko-Hodoš. Sporno se komisiji zdi tudi določilo, da morajo imeti nadzorniki gradbenih projektov licenco inženirske zbornice že ob dajanju ponudb za izvedbo projekta in ne šele ob izboru izvajalca. Sama zahteva po licenci naj ne bi bila sporna.

"Na potezi je Slovenija,"se glasi uradno stališče komisije. Neuradno pa viri v Bruslju pojasnjujejo, da dejstvu, da so se nepravilnosti zgodile, ni mogoče oporekati, in da bo Slovenija pač morala sprejeti finančno korekcijo. Obenem poudarjajo, da ta denar za državo ni izgubljen, saj se lahko premesti na druge projekte. Izpostavljajo tudi, da bi problem lahko bil rešen hitreje.

Vodja vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Andreja Kert je v začetku aprila v Bruslju izrazila upanje, da bo problem celovito rešen v dveh mesecih.

Konec maja pa je povedala, da čakajo na končno revizijsko poročilo, in izrazila upanje, da bo problem rešen do konca junija. A postopek kljub temu še traja. Ob tem lahko zapišemo, da so še 20. junija letos na SVRK odgovarjali, da Slovenija odločitev v zvezi z zamnrznjenimi 185 milijoni evrov EU sredstev pričakuje. Zdaj so jo, kakor so nam odgovorili, dobili 1. julija dobili od Urada za nadzor proračuna.