Ogroženih je do milijarde evrov

Evropska komisija je Slovenijo seznanila, da je zaradi odkritih nepravilnosti zamrznila vsa izplačila evropskih sredstev.

Objavljeno
07. marec 2014 12.19
Posodobljeno
07. marec 2014 12.19
Luka Jakše, Silva Čeh, Peter Žerjavič
Luka Jakše, Silva Čeh, Peter Žerjavič

Ljubljana – Evropska komisija je Slovenijo seznanila, da je zaradi odkritih nepravilnosti in sistemskih napak zamrznila vsa izplačila, ki bi jih kot zahtevke za povračilo sofinanciranja projektov prejel slovenski proračun. Tako je ogroženih do milijarde evrov.

Komisija je ustavila vsa izplačila, ki se financirajo iz evropskega sklada za regionalni razvoj (v finančni perspektivi 2007-2013 je to 1,7 milijarde evrov) in iz kohezijskega sklada (1,5 milijarde evrov).

Razloge za ta ukrep lahko strnemo v tri točke. Prva je ugotovitev komisije, da ima Slovenija diskriminatorno zakonodajo na področju nadzora nad gradbenimi projekti. Ta namreč določa, da mora biti tisti, ki izvaja nadzor nad gradbenimi projekti, član Inženirske zbornice Slovenije, kar je diskriminatorno do tujih ponudnikov teh storitev. Pri tem je skrb vzbujajoče, da je Slovenijo na to komisija opozorila že tretje leto zapored, kar bo v Bruslju zelo težko zagovarjati.

Drugi očitek leti na Urad RS za nadzor proračuna - ta deluje na finančnem ministrstvu -, da pri revizijah projektov ni znal izdelati takšnega vzorca upravičencev, ki bi omogočal odkrivanje nepravilnosti. Tretji pa leti na organ upravljanja evropskih sredstev, kar je bilo v zadnjih letih ministrstvo za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo. Očitajo mu, da jim ne deluje sistem nadzora, zato nastajajo nepravilnosti.

Umazane podrobnosti

Komisija se je tako odločila, ko so revidirali zahtevke za povračila za leto 2012, ki jih je poslalo ministrstvo za finance. Po naših informacijah povračila sama niso problematična, ampak so komisijo zmotila javna naročila, s katerimi so bili izbrani izvajalci del. Gre za javna naročila, izvedena v letih 2009 in 2010, ker pa gre za večletne projekte, tudi izdatki nastajajo več let, tudi v opazovanem letu 2012. Tega leta je bil tudi obseg zahtevkov zelo velik.

Komisijo je zmotilo več projektov. Po naših informacijah sta med njimi gradnja mariborske medicinske fakultete in projekt posodobitve železniške proge Koper-Divača. Na finančnem ministrstvu so potrdili, da so ustavljeni štirje zahtevki v višini 185 milijonov evrov, vendar zamrznitev velja tudi za vse nadaljnje zahtevke.

Mehanizem porabe evropskih sredstev deluje tako, da država najprej zastavi denar, nato pa ga na podlagi ugodno rešenih zahtevkov dobi povrnjen v proračun. Letošnji proračun predvideva, da bi se iz preteklih zahtevkov vanj nateklo od 800 milijonov do cele milijarde evrov. Ministrstvo za finance je zadevo ocenilo za precedenčni primer.

V Bruslju ustavili izplačila, Slovenija protestira

Novica, da je evropska komisija (EK) zaustavila 185 milijonov evrov izplačila Sloveniji, je pretresla ministrstva, ki so vpletena v črpanje evropskih sredstev. Slovenija je na komisijo že naslovila svoje nestrinjanje z odločitvijo in priznala, da lahko takšna zaustavitev sredstev pomeni »resno likvidnostno nevarnost« za slovensko stran pri izplačevanju pogodbenih obveznosti do upravičencev sredstev EU.

Danes so se razširile razlage, da je EK Sloveniji sporočila, da zaradi napak pri črpanju evropskih sredstev in nadzoru zaustavlja neverjetno visoko izplačilo. Z ministrstva za finance so nam odgovorili: »Vaše navedbe v celoti ne držijo. Zamrznjeno je bilo črpanje dveh operativnih programov: OP RR (Operativni program Regionalni razvoj) in OP ROPI (Operativni program Razvoj okoljske in prometne infrastrukture) v višini 185 milijonov evrov.«

V celoti pa ne drži niti navedba finančnega ministrstva. Res je, da se ukrep nanaša na omenjena operativna programa, ne drži pa, da le v višini 185 milijonov evrov oziroma, kot smo izvedeli, za štiri zahtevke, ampak bodo zamrznjeni tudi vsi nadaljnji zahtevki. V letošnjem proračunu pa je pod postavko sredstva iz EU predvidenih 990 milijonov evrov in večina teh je iz naslova omenjenih dveh operativnih programov. Zamrznitev bo trajala, dokler komisija ne bo zadovoljna s popravljalnimi ukrepi.

Pred dobrim tednom ustanovljena služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je v odzivu na bruseljsko palico izrazila nestrinjanje s takšno odločitvijo evropske komisije. Poudarili so, da se revizijski organ ne strinja z nekaterimi ugotovitvami in predlaganimi ukrepi. Vladna kohezijska služba: »Če evropska komisija meni, da ugotovitvam iz osnutka revizijskega poročila ni mogoče oporekati in so zato dokončne (brez možnosti preizkusa ugotovitev v Sloveniji), je brezpredmetno, da slovenskemu revizijskemu organu pošilja še prevod osnutka in se od njega pričakuje odgovor v dveh mesecih.«

Poziv Slovenije, naj počakajo z zamrznitvijo

Zato je Slovenija pozvala evropsko komisijo, naj počaka do konca postopkov, saj bodo šele končno revizijsko poročilo evropske komisije in v njej zapisane ugotovitve lahko podlaga za prekinitev roka plačil.

Toda EK je očitno že v četrtek Slovenijo obvestila, da ji zaradi ugotovljenih napak, ki jih je ugotovila v zahtevkih, izdanih leta 2012, zaustavlja plačilo evropskih sredstev iz omenjenih dveh operativnih programov. Komisijo so dejansko zmotila javna naročila v letih 2009 in 2010, s katerimi so bili izbrani izvajalci del. Ker pa gre za večletne projekte, tudi izdatki nastajajo več let, tudi v opazovanem letu 2012. Tega leta je bil tudi obseg zahtevkov zelo visok.

Precedenčni primer

Evropska komisija je, kakor je razvidno iz sporočila vladne službe, revidirala posamezne projekte, ki so jih sicer pregledali že slovenski pristojni organi. Gre za projekte, ki so prejeli sredstva iz kohezijskega sklada in evropskega sklada za regionalni razvoj in njihove izdatke, prijavljene v letu 2012.

Slovenska stran trdi, da ni imela možnosti predhodnega zagovora, zato je pri EK izrazila začudenje nad njeno odločitvijo, ki »v dosedanji praksi dobrega sodelovanja pomeni precedenčni primer«. Kajti, kakor poudarjajo, iz dopisa EK sledi, »kot da gre za revizijsko poročilo, in ne le osnutek, o katerem se ima revidiranec pravico izreči«.

Z ministrstva za finance pa so med drugim odgovorili, da je razlog za zamrznitev evropskih sredstev revizija revizorjev DG Regia, ki je potekala v Sloveniji oktobra 2013, revizorji pa so osnutek poročila izdali januarja 2014. Ministrstvo za finance: »Osnutek njihovega poročila je zaupne narave, revizijski organ (UNP) se bo na ugotovitve v poročilu ustrezno odzval, saj ima na ugotovitve pripombe in se z njimi ne strinja.«

Kot smo izvedeli, je bila komisija nezadovoljna z delom urada za nadzor proračuna, med drugim tudi s primerom iz leta 2011, ko so na nekem projektu priznali stroške, ki jih je komisija zavrnila. Kot so nam pojasnili viri, je problem v tem, da bi moral biti urad tisti, ki bi preprečeval takšne anomalije. Ker pa jih ni, v Bruslju dvomijo o njegovem načinu dela. Pri tem je res nenavadno, da so poslali v Slovenijo osnutek revizijskega poročila brez možnosti predhodnega zagovora, vendar, kot pravijo sogovorniki, je temu najbrž botrovala komunikacija finančnega ministrstva s komisijo. Zdajšnji žolčni odziv pa da k reševanju nastalih razmer ne bo pomagal.

Popravljalni ukrepi za otoplitev

Preklic zamrznitve sredstev bo komisija objavila šele, ko bo prejela zadovoljiva dokazila o popravljalnih ukrepih. Treba bo spremeniti zakonodajo, po kateri bodo gradbene projekte nadzirali tudi tuji inženirji, in ne samo tisti, vključeni v slovensko inženirsko zbornico. Urad za nadzor proračuna bo moral popraviti metodologijo vzorčenja projektov, upravičenih do EU sredstev, tako, da bo učinkoviteje preprečaval nepravilnosti. Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko pa bo morala razviti sistem nadzora nad javnimi razpisi, saj je vse preveč neustreznih.

Na koncu pa je treba ugotoviti, da je zaušnica iz Bruslja tako močna, da brez sankcioniranja odgovornih v ključnih vladnih službah ne bo šlo.

Bruselj: Resne pomanjkljivosti

Glavni razlog, da evropska komisija sprejme takšne ukrepe, je preprečiti, da davkoplačevalski denar ne bi bil najbolje porabljen. Zato bi upravljanje skladov in nadzorni sistemi morali biti v najboljšem stanju. »Komisija je ugotovila resne slabosti,« je glede tega pojasnila tiskovna predstavnica komisarja za regionalno politiko Shirin Wheeler. Poleg tega so v Bruslju zaskrbljeni, kako so včasih izpeljani postopki javnih naročil. Hočejo zagotoviti, da bo vsem, ki želijo kandidirati, zagotovljeni enaki pogoji.

Po pojasnilih Wheelerjeve prekinitev ni nič nenavadnega. »Ne govorimo o goljufijah, marveč o neučinkovitosti sistema, da bi jih zaznal,« je povedala.

Predstavniki komisije bodo že prihodnji teden odpotovali v Sloveniji. Med drugim bodo ugotavljali, kje so težave. Slovenija bo morala sistem izboljšati. Opozarjajo, da je že slovenski organ v letnem poročilu, ki ga je poslal v Bruselj, opozarjal na napake. To da pomeni, da težave res so.

Poleg tega bodo govorili o finančnih popravkih, denimo o premiku denarja na druge projekte. »Denar ne bo izgubljen,« je pojasnila. Plačila bodo lahko izpeljana takoj, ko bo komisija ugotovila, da je Slovenija sprejela ukrepe za odpravo napak. Opozarjajo še, da ni povezave med prekinitvijo izplačil in zmogljivostjo za črpanje denarja.