Tiskane izdaje
Nizke cene nafte v zadnjih letih so med drugim povzročile močan osip vlaganj na tem področju. Tudi zato je sektor električne energije leta 2016 prvič v zgodovini pritegnil največji del globalnih energetskih vlaganj. Čeprav je »čista« električna energija eno glavnih področij, kjer lahko znižamo izpuste CO2, je teh vlaganj premalo – države bi morale storiti več, da jih pospešijo, predvsem pa, da okrepijo raziskave in razvoj na področju učinkovite rabe energije.
Leta 2016 je svet za investicije v pridobivanje energije namenil 1,7 bilijona dolarjev, kar je 12 odstotkov manj kot leta 2015, ugotavlja mednarodna agencija za energijo (IEA) v pred kratkim objavljenem poročilu World Energy Investment 2017. Energetska vlaganja so pomenila 2,2 odstotka globalnega BDP. Investicije v povečanje energetske učinkovitosti so zrasle za devet odstotkov, vlaganja v električna omrežja pa za šest – vendar to ni bilo dovolj za »uravnotežitev« padca vlaganj v pridobivanje nafte in plina (zmanjšala so se kar za četrtino glede na leto prej), za pet odstotkov so padla tudi vlaganja v pridobivanje električne energije.
Del (finančnega) upada obsega investicij v pridobivanje energije je mogoče pojasniti tudi z nižjimi stroški kapitala (nizke obrestne mere na svetovnem trgu) in padcem cen opreme za elektrarne (na primer na področju fotovoltaike), vendar se je globalno skrčil tudi fizični obseg novih projektov za pridobivanje nafte, manj je tudi vlaganj v nove elektrarne na fosilna goriva.
V sektor elektrike (pridobivanje, distribucija) je bilo lani usmerjenih 43 odstotkov naložbenih sredstev za energetiko, s čimer je elektrika prvič prehitela nafto in plin. V tej dejavnosti so se investicijski izdatki od leta 2014 do 2016 skupaj znižali za 38 odstotkov, tako da je njen delež v skupni pogači padel na 40 odstotkov.
Največ vlaganja na Kitajskem
Med regijami sveta je še vedno Kitajska tista, ki pritegne največ energetskih vlaganj (21 odstotkov). Vendar se v azijski sili dogajajo pomembni premiki v strukturi investicij – deloma je to posledica sprememb v svetovnih cenah energentov, sprejetih zavez za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov ter povsem praktičnega domačega pritiska na zmanjševanje industrijskega onesnaževanja. Tako so se za 25 odstotkov zmanjšala vlaganja v nove termoelektrarne na premog, v preskrbo z elektriko pa pospešeno vključujejo nizkoogljične tehnologije in veliko vlagajo v povečanje učinkovitosti uporabe energije.
Drugi največji trg za vlaganje v energijo so ZDA, kjer so sicer upadla z nafto povezana vlaganja, so jih pa več kot nadomestili obnovljivi viri energije. ZDA so tako leta 2016 pritegnile približno 16 odstotkov vsega denarja, namenjenega vlaganjem v energijo. Na tretjem mestu je Indija, ki je svoja vlaganja povečala za sedem odstotkov, obseg vlaganj v Evropi pa se je zmanjšal za četrtino.
Področji, kjer vlaganja najbolj dinamično rastejo, so električna omrežja in učinkovita raba energije. Investicije v distribucijska omrežja so lani dosegle 277 milijard dolarjev, kar je bilo največ v zgodovini. Približno 30 odstotkov teh vlaganj so izpeljali na Kitajskem, še 15 odstotkov pa v Indiji in drugih državah jugovzhodne Azije. To odraža dinamičen gospodarski razvoj, saj gradijo nova omrežja z večjo zmogljivostjo. Med razvitimi območji sveta so ZDA prispevale 17 odstotkov, Evropa pa 13 odstotkov v svetovno pogačo vlaganj v električna omrežja, vendar z nekoliko drugačnim fokusom.
Digitalizacija in učinkovitost
V razvitih deželah je glavni dejavnik vlaganj zamenjava postaranih električnih napeljav, ki jih praviloma iz prenosnega sistema za elektriko nadgradijo v omrežje, ki lahko posreduje tudi podatke in z njimi povezane storitve. Digitalne in komunikacijske tehnologije že prispevajo deset odstotkov k vlaganjem v električna omrežja. Hitro rastejo tudi vlaganja v baterijske sisteme za shranjevanje (presežene) elektrike, ki so lani prvič presegla milijardo dolarjev. Shranjevalne zmogljivosti bodo sčasoma omogočile boljše izkoriščanje in kombiniranje obnovljivih virov energije (na primer fotovoltaike, ki deluje podnevi, in vetrnih elektrarn, ki lahko obratujejo samo takrat, ko piha veter), to pa bo tudi temelj za vključitev velikega števila manjših proizvajalcev v električno distribucijsko omrežje.
Za povečavo kliknite na grafiko
Pozitiven znak je, da so se kljub vztrajno nizkim cenam energije povečala vlaganja v njeno učinkovito rabo – lani so po podatkih IEA dosegla 231 milijard dolarjev. Evropa je na tem področju (še) vodilna v svetu, čeprav je bila rast najhitrejša na Kitajskem. Globalno gledano je šlo največ, 133 milijard dolarjev, investicij v gradbeni sektor, za energetsko izboljšavo stavb.
V tem segmentu (ogrevanje, hlajenje, razsvetljava in delovanje električnih naprav) porabimo tretjino vse energije, potrebe pa se še povečujejo. Nove klimatske naprave, vgrajene leta 2016, bodo po izračunih IEA porabile 90 teravatnih ur (TWh) električne energije, od tega 10 TWh samo v Indiji. Če bi povsod po svetu veljali najvišji standardi učinkovitosti (na primer nemški), bi bila ta dodatna poraba že na začetku 40 odstotkov nižja.
Zato je pomemben izziv povečanje vlaganj v inovacije in digitalizacijo na področju energetike. Leta 2015 je bilo vlaganj v raziskave in razvoj na področju energetike na svetovni ravni za 65 milijard dolarjev, IEA pa opozarja, da se v zadnjih štirih letih niso pomembno zvišala. Največ priložnosti vidi na področju čistih energetskih tehnologij ter pri zadrževanju in skladiščenju CO2, kjer bi svojo vlogo morale povečati države.
Digitalizacije in področja, ki jih spodbuja »podatkovna ekonomija«, pa so tista, kjer je iniciative zasebnih korporacij precej. S tem povezanih vlaganj v energetiko je bilo leta 2016 za 47 milijard dolarjev. Večinoma so se usmerila v infrastrukturo in programsko opremo, ki olajšujeta digitalizacijo sektorja električne energije z bolj fleksibilnim upravljanjem omrežij, usklajevanjem proizvodnje in odjema ter integracijo obnovljivih virov. Tudi nafta in plinska industrija povečujeta vlaganja v digitalizacijo, saj v avtomatizaciji postopkov vidita možnost za zmanjšanje stroškov, predvsem pri upravljanju aktivnih nahajališč.
