Enormna izguba bank: 3,2 milijarde evrov

Banke Slovenije: Bančni sistem je lani zabeležil 3,2 milijarde evrov izgube pred davki.

Objavljeno
12. februar 2014 12.38
Posodobljeno
12. februar 2014 12.38
jer/banka slovenije
Miha Jenko, Nejc Gole, gospodarstvo
Miha Jenko, Nejc Gole, gospodarstvo
Ljubljana - Banke so lani izkazale za 3,2 milijarde evrov izgube pred davki, kar je več kot štirikrat več kot predlani, ko so celotne izgube znašale 776 milijonov evrov. Vzrok za to so prevsem višje slabitve in dodatne slabitve ob prenosu terjatev na slabo banko.

»Ta številka izgube je še vedno zgolj preliminarna ocena, vsekakor ne bo manjša, pa tudi bistveno večja ne bo. Razloga, da je bistveno višja kot predlani sta predvsem dva. Približno 40 odstotkov te izgube gre na račun oblikovanja slabitev za že obstoječe ali novonastale slabe terjatve, ker so gospodarske razmere še vedno slabe in se to odraža na nadaljnjem poslabševanju portfelja bank. Lani je bilo število stečajev med 400 in 600, se ne zmanjšuje in to se pozna pri potrebi po slabitvah. Velik del, približno 50 do 60 odstotkov tega zneska pa gre na račun slabitev, ki so bile še dodatno potrebne zaradi prenosa terjatev na slabo banko, kjer je bila cena terjatve nižja od neto vrednosti terjatve minus slabitve. To so dodatne slabitve iz naslova nizko določene cene. To se je pokazalo v povečani potrebi po kapitalu, kar se da razbrati tudi iz poročila, ki je bilo objavljeno na spletni strani BS,« nam je povedala viceguvernerka Banke Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo.

In kaj je pričakovati za letos? Bodo banke tudi v 2014, po opravljeni dokapitalizaciji še beležile take izgube? »Izguba bi morala vsekakor biti bistveno manjša, kar pa še ne pomeni, da lahko zanesljivo napovemo dobiček bančnega sistema kot celote. Pričakujemo lahko še dodatne potrebe po slabitvah zaradi slabšanja portfelja bank, vsekakor pa ne v tako velikem obsegu kot v prejšnjih letih in tudi ne s tako veliko dinamiko. Zaradi fiskalne konsolidacije, ki je povezana z nižjim razpoložljivim dohodkom (predvsem zaposlenih v javnem sektorju) lahko pričakujemo slabšanje portfelja v tistem delu gospodarstva, ki je vezan na domačo potrošnjo. Vsekakor pa slabitve ne bi smele več vplivati na primanjkljaj kapitala v bankah, ki so bile dokapitalizirane. Te bi morale biti tako kapitalsko robustne, da bi vzdržale še kar nekaj pritiskov,« je odgovorila naša sogovrnica.

Uradnih števik iz dokapitaliziranih NLB, NKBM in Abanke še ni, se je pa največji delež izgube generiral prav v treh največjih državnih bankah, tako kot tudi v preteklih letih. »Delno je to posledica gospodarske aktivnosti. Te banke imajo največje tržne deleže, zato tudi najbolj izrazito čutijo posledice. Imajo tudi nekoliko višjo koncentracijo posojil v nekaterih branžah kot je povprečje bančnega sistema. Delno pa so bile te izgube toliko višje tudi zaradi samega prenosa terjatev. Ob takih transakcijah so izgube običajna predpostavka, tudi Hypo banka [v Avstriji] je ob sami transakciji utrpela še nekaj takega učinka,« je pojasnila viceguvernerka.

Masten: Letos bo znatno bolje

Igor Masten z ljubljanske ekonomske fakultete je pojasnil, da je višina izgube bank tudi posledica metodoloških kriterijev, ki so jih zunanji revizorji upoštevali pri pregledih bančnih aktiv in stres testih. Znano je, da so revizorji zelo strogo cenili zavarovanja bank, zaradi česar so banke morale oblikovati več oslabitev in rezervacij. »Vprašanje metodologije je, kdaj mora banka narediti rezervacijo. Ali ko plačnik zamuja s plačilom ali ob prvi oceni, da kredit v bližnji prihodnosti morda ne bo mogoče vrniti. To sta dve presoje iste težave, a lahko pomenita v enem trenutku različno izgubo banke,« je dejal Masten.

Tudi ta se je strinjal, da bo letos stanje v slovenskem bančnem sistemu zaradi dokapitalizacij in prenosov slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) znatno boljše kot lani: »Ob koncu lanskega leta smo naredili preobrat. Kar nekaj bank bo poslovalo z dobičkom, to nas ne bi smelo presenetiti.«

Slabše rezultate pa bi prihodnje leto utegnile prikazati evropske banke. Letos bo namreč v stresne teste vključenih 124 evropskih bank, med njimi tudi tri slovenske NLB, NKBM in SID banka. »Ker ni jasno, kakšna merila in scenariji za stres teste se bodo uporabljali, ni znano kakšne bodo potrebe po dokapitalizacijah evropskih bank. Kar nekaj signalov pa je, da bo v evropskem bančnem sistemu potrebnega bistveno več kapitala, kot se je predvidevalo pred šestimi meseci ali enim letom. Zato bodo verjetno tudi poslovni rezultati bank zaradi tega slabši, kot bi sicer bili,« je rekel naš sogovornik. Metodologija stresnih testov bo objavljena aprila, rezultati pa bodo objavljeni oktobra, je pred časom objavila Evropska bančna agencija.

Bilančna vsota in posojila se krčijo

Banka Slovenije je postregla s še nekaterimi podatki glede lanskega delovanja bank. Bilančna vsota bank se je znižala za 11,1 odstotka oziroma 5,1 milijarde evrov na 41 milijard evrov. K znižanju bilančne vsote je razdolževanje do tujine prispevalo 2,9 milijarde evrov.

Posojila nebančnemu sektorju so se lani znižala za 6,5 milijarde evrov na 24,5 milijarde evrov. Od tega več kot polovica decembra zaradi prenosov na DUTB.