Tiskane izdaje
Voditelj evroskupine Jeroen Dijsselbloem je v intervjuju za nemški časopis FAZ z besedami o »žganjici in ženskah« užalil krizne države skupne evropske valute. Nizozemski politik pa je predlagal tudi prelevitev Evropskega mehanizma stabilnosti (ESM) v evropsko različico Mednarodnega denarnega sklada, s čimer bi se lahko strinjala Nemčija.
Mehanizem za evropsko finančno pomoč izvira iz najbolj napetega obdobja dolžniške krize in je namenjen ohranjanju finančne stabilnosti EU in evrskega območja. Med letoma 2009 in 2012 so se Evropejci zavedeli, da finančna stiska v eni od držav članic lahko močno vpliva na stabilnost drugih na celotnem območju in rezultat tega je tudi sklad s posojilno sposobnostjo petsto milijard evrov, ki ga financirajo z obveznicami in drugimi dolžniškimi instrumenti na kapitalskih trgih, zanje pa kot delničarji jamčijo članice evrskega območja. Mehanizem, v katerem sodeluje tudi Slovenija in ki se je razvil iz začasnega EFSF, je do zdaj pomagal Grčiji, Irski, Portugalski in Španiji.
V vseh teh primerih je šlo za izredne razmere, saj so bile vse te države v resni nevarnosti plačilne nesposobnosti in vsaj v primeru Irske in Portugalske je za zdaj pomagalo: obe državi se zdita stabilnejši, Grčija pa se še vedno lovi na robu. Voditelje evrskega območja in vse Evropske unije skrbijo tudi nekatere druge države, med njimi Italija, ki bi bila zaradi velikosti svojega gospodarstva in dolga ob izbruhu resne krize precej trši oreh za stabilnost vsega območja.
Tako imenovani dvojček uredb za evrske države, ki so ga sklenili maja 2013, povečuje nadzor nad javnimi financami v državah z resnimi težavami, in če se te zaostrijo, mora prosilka za finančno pomoč v dogovoru z evropsko komisijo pripraviti načrt »makroekonomske prilagoditve«.
Trojka v Grčiji gre na živce vsem
Vsaj Grčijo pa pred javnofinančnim potopom še vedno rešuje »trojka« evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada, in vsem trem ustanovam je v tej vlogi vse bolj nelagodno. Nemčija kot največje jamstvo vseh evrskih posojil še posebno vztraja pri sodelovanju Mednarodnega denarnega sklada, a vsaj Jeroen Dijsselbloem verjame, da ta naveza dolgoročno nima prihodnosti. »Srednje- do dolgoročno« se mu zdi smiselno ESM razviti v evropsko različico IMF.
»ECB se v svoji vlogi v trojki počuti vse bolj nelagodno in prav je, da je tako,« je šef evrske skupine povedal v intervjuju za nemški časopis in dodal, da ima tudi evropska komisija druge pomembne naloge. Potrebno »tehnično ekspertizo« ima po njegovem prepričanju ta trenutek samo IMF, a bi jo v ESM sčasoma lahko dogradili.
O prelevitvi ESM v evropski monetarni sklad je govoril že nemški finančni minister Wolfgang Schäuble, ki se v Grčiji sicer zavzema za obstanek IMF v upniški navezi, a se ne strinja s stališči washingtonske ustanove o odpisu dolgov in proračunskih ciljih po koncu sedanjega paketa pomoči. O tem bo gotovo še veliko prepirov, saj levičarski grški premier Aleksis Cipras zahteva odpis dolgov, konservativni del nemške vlade pa v njih zaradi dogovorov z upniki ne vidi problema, zato se mu zdi močno problematična grška počasnost pri uvajanju reform.
Za postopno preoblikovanje kriznega ESM
Opazovalci verjamejo, da bodo vsi vpleteni nadaljevali sedanji način reševanja Grčije, Evropa pa bi vseeno morala razmišljati o novih pristopih. Nemški minister za finance je ESM v vlogi nadzornika nad javnimi financami evrskih držav omenjal že oktobra lani, saj po njegovem prepričanju evropska komisija ni dovolj usposobljena za to.
»Razmišljam o postopnem razvoju evropskega kriznega sklada ESM v to smer,« je takrat povedal v intervjuju za Stuttgarter Zeitung. »ESM državnih proračunov ne bi ocenjeval politično, ampak skladno z načeli.« Razume, da si predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker v soglasju z lizbonsko pogodbo prizadeva za bolj vodilno vlogo, a to lahko vpliva na vlogo komisije kot nevtralne varuhinje pogodb. Schäuble se je zavzemal za ukrepe proti Španiji in Portugalski, ki sta spet sprejeli previsoke proračunske primanjkljaje, a se je evropska komisija odločila proti.
Ob tako podobnih stališčih ni presenetljivo, da nemško finančno ministrstvo še naprej izraža podporo nizozemskemu šefu evroskupine Jeroenu Dijsselbloemu, čeprav portugalski, italijanski in nekateri drugi politiki zaradi »rasističnih, ksenofobnih in seksističnih izjav« zahtevajo njegov odstop.
Dijsselbloem zdaj pojasnjuje, da je v pripombi o ženskah in žganju govoril le o splošnem načelu, ne pa o razlikah med evropskim severom in jugom. Ko se bo ta »vihar blatenja« polegel, se bodo šele lahko ponovno razvnele razprave o pomoči tistim, ki, pa naj bo na evropskem severu ali jugu, raje zapravljajo kot rešujejo svoje javne finance.
Stabilnost na jugu bo še naprej največji izziv
ESM s sedežem v Luksemburgu, v katerega je zdaj včlanjenih devetnajst evropskih držav, je še vedno v igri in ni izključeno, da bo spet kdaj potreben. Levičarska vlada Grčije se ob 60. obletnici EU z zahtevami po boljši zaščiti delavskih pravic pridružuje tistim, ki hočejo »dopolniti« skupno deklaracijo, in to prav v času, ko Mednarodni denarni sklad predlaga nadaljevanje deregulacije trga delovne sile v visoko zadolženi egejski državi.
Grški upniki so prepričani, da lahko večja fleksibilnost pri odpuščanjih in zaposlovanjih pomaga pri obračunavanju z brezposelnostjo, številni Grki, ki se jim je dogodek v kriznih letih povprečno zmanjšal za četrtino, so zelo zaskrbljeni. Najbrž ne pomaga, da je nemški socialdemokratski zunanji minister Sigmar Gabriel med obiskom v Atenah nemške reforme izpred dobrega desetletja imenoval »poletni vetrc« v primerjavi s tistim, kar mora narediti Grčija.
Premier Cipras je v zahvalo za takšne ocene »dobrega Nemca« (Spiegel) po celodnevnem srečanju povabil še v bar, saj zelo potrebuje zaveznike. Brezposelnost je tudi konec lanskega leta dosegala 23 odstotkov za delo sposobnih ljudi in 45 odstotkov mladih. A evropska komisija, Evropska centralna banka in tudi reševalni sklad ESM z Atenami še niso dosegli soglasja o nadaljevanju reform, čeprav bo del grških dolgov v ECB zapadel že julija.
